Preskoči na vsebino

Asignacijska pogodba

Tristranski dogovor, s katerim nakazovalec (asignant) pooblasti svojega dolžnika, nakazanca (asignata), da na njegov račun izpolni prejemniku nakazila (asignatarju), temu pa dovoli, da izpolnitev sprejme v svojem imenu. Uporablja se, kadar se dva dolgova poravnata z enim plačilom — nakazanec plača neposredno upniku svojega upnika. Terjatev se pri tem ne prenese; nakazanec dobi le pooblastilo za izpolnitev.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite obe temeljni razmerji

    Asignacija stoji na dveh dolgovih: nakazanec praviloma dolguje nakazovalcu (razmerje kritja), nakazovalec pa dolguje prejemniku nakazila (razmerje valute). Oba zapišite z listino, iz katere izhajata, in z zneskom. Nakazanec, ki je nakazovalčev dolžnik, nakazila ni dolžan sprejeti, razen če mu je to obljubil (1045. člen OZ).

  2. 2

    Nakazanec mora nakazilo izrecno sprejeti

    Podpis nakazanca na tej pogodbi je izjava, da nakazilo sprejema. Šele s tem dobi prejemnik pravico, da od njega zahteva izpolnitev (1036. člen OZ). Sprejema nato ni mogoče preklicati, zato naj nakazanec pred podpisom preveri, ali svojemu upniku res dolguje toliko, kolikor je nakazano.

  3. 3

    Zapišite, kdaj dolg nakazovalca ugasne

    Po zakonu obveznost nakazovalca do prejemnika preneha šele z nakazančevo izpolnitvijo (1041. člen OZ). Če se stranke dogovorijo drugače — da dolg ugasne že s sprejemom nakazila — mora biti to v pogodbi izrecno zapisano, sicer velja zakonsko pravilo.

  4. 4

    Pazite na enoletni zastaralni rok

    Zahtevek prejemnika nakazila proti nakazancu zastara v enem letu (1039. člen OZ). To je bistveno krajši rok od splošnega zastaralnega roka, zato v pogodbo vpišite jasen rok izpolnitve in ga spremljajte.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Nakazovalec (asignant)

Več informacij

Nakazovalec je tisti, ki nakazilo izda: praviloma je hkrati upnik nakazanca in dolžnik prejemnika nakazila.

Zakaj je to potrebno?

Podatek, ki stranko nedvoumno določa v morebitnem postopku izpolnitve.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Asignacijska pogodba (nakazilo)

1. člen — Pogodbene stranke

Nakazovalec (asignant): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

nakazanec (asignat): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

in prejemnik nakazila (asignatar): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

sklenejo naslednjo asignacijsko pogodbo.

2. člen — Temeljni razmerji

Nakazanec dolguje nakazovalcu iz naslova: ________________.

Nakazovalec dolguje prejemniku nakazila iz naslova: ________________.

Stranke soglašajo, da se z izpolnitvijo tega nakazila poravnata oba dolga do nakazanega zneska, vsak v svojem razmerju.

3. člen — Nakazilo

Nakazovalec pooblašča nakazanca, da na njegov račun izpolni prejemniku nakazila ________________ EUR (z besedo: ________________).

Nakazovalec hkrati pooblašča prejemnika nakazila, da to izpolnitev sprejme v svojem imenu.

Nakazanec izpolni najpozneje ________________ na transakcijski račun prejemnika nakazila ________________, s sklicem oziroma namenom plačila: ________________.

4. člen — Sprejem nakazila

Nakazanec s podpisom te pogodbe izjavlja prejemniku nakazila, da nakazilo sprejema.

Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati od nakazanca izpolnitev šele od te izjave dalje.

Sprejema nakazila ni mogoče preklicati.

5. člen — Samostojnost obveznosti in ugovori nakazanca

S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom nakazila in nakazancem dolžniško razmerje, ki je neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila.

Nakazanec lahko proti prejemniku nakazila uveljavlja samo ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu.

6. člen — Privolitev prejemnika nakazila

Prejemnik nakazila s podpisom te pogodbe privoli v nakazilo svojega dolžnika.

S privolitvijo prevzema dolžnost, da od nakazanca zahteva izpolnitev nakazila.

7. člen — Učinek nakazila na dolg nakazovalca

Dolg nakazovalca do prejemnika nakazila ne preneha ne s privolitvijo prejemnika ne s sprejemom nakazila, temveč šele takrat, ko nakazanec nakazilo izpolni.

Prejemnik nakazila sme od nakazovalca zahtevati, naj mu izpolni tisto, kar mu dolguje, le če izpolnitve od nakazanca ni dobil v roku, določenem v 3. členu te pogodbe.

8. člen — Učinek izpolnitve na dolg nakazanca

Nakazanec je z izpolnitvijo tega nakazila v enaki meri prost svojega dolga nasproti nakazovalcu iz 2. člena te pogodbe.

Nakazanec izpolni do zneska svojega dolga nakazovalcu, če mu to ni v nobenem pogledu težje od izpolnitve obveznosti nasproti nakazovalcu.

9. člen — Prenos nakazila

Prejemnik nakazila lahko nakazilo prenese na drugega, ta pa naprej.

Izjava nakazanca, da nakazilo sprejema, učinkuje nasproti vsem osebam, na katere je bilo nakazilo zaporedoma preneseno.

10. člen — Preklic nakazila

Nakazovalec lahko pooblastilo, ki ga je s tem nakazilom dal nakazancu, prekliče, dokler nakazanec prejemniku ne izjavi, da nakazilo sprejema, ali dokler ga ne izpolni.

Pooblastila, ki ga je s tem nakazilom dal prejemniku nakazila, nakazovalec ne more preklicati, ker je nakazilo izdano za izpolnitev njegovega dolga do prejemnika.

Stranke so seznanjene, da uvedba stečaja nad premoženjem nakazovalca po samem zakonu povzroči preklic nakazila, razen če je nakazanec nakazilo sprejel pred uvedbo stečaja in ob sprejemu za stečaj ni vedel in ni bil dolžan vedeti.

11. člen — Obvestilo ob odklonitvi

Če nakazanec odkloni privolitev v nakazilo ali odkloni izpolnitev, ki jo od njega zahteva prejemnik nakazila, ali vnaprej izjavi, da nakazila ne bo izpolnil, mora prejemnik nakazila o tem takoj obvestiti nakazovalca.

Prejemnik nakazila, ki tega obvestila ne pošlje, nakazovalcu odgovarja za škodo.

12. člen — Zastaranje

Stranke so seznanjene, da pravica prejemnika nakazila, da zahteva od nakazanca izpolnitev, zastara v enem letu.

Če rok za izpolnitev ne bi bil določen, začne zastaranje teči takrat, ko nakazanec sprejme nakazilo; če ga je sprejel, preden je bilo dano prejemniku nakazila, pa takrat, ko je temu dano.

13. člen — Smrt in odvzem poslovne sposobnosti

Smrt nakazovalca, prejemnika nakazila ali nakazanca ter odvzem poslovne sposobnosti kateremu med njimi na to nakazilo ne vpliva.

14. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena z dnem, ko jo podpišejo vse tri stranke.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika o nakazilu (asignaciji).

Morebitne spore stranke rešujejo sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.

Pogodba je sestavljena v ________________.

Nakazovalec (asignant)

Nakazanec (asignat)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pogodbo podpišejo vse tri stranke. Podpis prejemnika nakazila (asignatarja) se doda pod podpisnima črtama; z njim prejemnik privoli v nakazilo (1040. člen OZ).
  • Odločilen je podpis nakazanca: prejemnik nakazila lahko od njega kaj zahteva šele, ko ta izjavi, da nakazilo sprejema, potem pa sprejema ni več mogoče preklicati (1036. člen OZ).
  • Dolg nakazovalca do prejemnika s podpisom te pogodbe ne ugasne — ugasne šele z nakazančevo izpolnitvijo, razen če se stranke izrecno dogovorijo drugače (1041. člen OZ).
  • Zahtevek prejemnika nakazila proti nakazancu zastara v enem letu, torej bistveno prej kot večina drugih terjatev (1039. člen OZ).
  • Dokler nakazanec nakazila ne sprejme in ne izpolni, ga nakazovalec lahko prekliče, tudi če bi bilo v listini navedeno, da je nepreklicno; uvedba stečaja nad nakazovalcem povzroči preklic po samem zakonu (1046. člen OZ).
  • Zakon za nakazilo pisne oblike ne predpisuje (51. člen OZ). Pisna listina je vseeno smiselna, ker se z njo dokazujeta sprejem nakazila in njegova vsebina.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Pri višjih zneskih, pri asignaciji med povezanimi osebami in kadar je katera od strank v postopku zaradi insolventnosti, naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Asignacijska pogodba (nakazilo)

1. člen — Pogodbene stranke

Nakazovalec (asignant): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

nakazanec (asignat): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

in prejemnik nakazila (asignatar): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

sklenejo naslednjo asignacijsko pogodbo.

2. člen — Temeljni razmerji

Nakazanec dolguje nakazovalcu iz naslova: ________________.

Nakazovalec dolguje prejemniku nakazila iz naslova: ________________.

Stranke soglašajo, da se z izpolnitvijo tega nakazila poravnata oba dolga do nakazanega zneska, vsak v svojem razmerju.

3. člen — Nakazilo

Nakazovalec pooblašča nakazanca, da na njegov račun izpolni prejemniku nakazila ________________ EUR (z besedo: ________________).

Nakazovalec hkrati pooblašča prejemnika nakazila, da to izpolnitev sprejme v svojem imenu.

Nakazanec izpolni najpozneje ________________ na transakcijski račun prejemnika nakazila ________________, s sklicem oziroma namenom plačila: ________________.

4. člen — Sprejem nakazila

Nakazanec s podpisom te pogodbe izjavlja prejemniku nakazila, da nakazilo sprejema.

Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati od nakazanca izpolnitev šele od te izjave dalje.

Sprejema nakazila ni mogoče preklicati.

5. člen — Samostojnost obveznosti in ugovori nakazanca

S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom nakazila in nakazancem dolžniško razmerje, ki je neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila.

Nakazanec lahko proti prejemniku nakazila uveljavlja samo ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu.

6. člen — Privolitev prejemnika nakazila

Prejemnik nakazila s podpisom te pogodbe privoli v nakazilo svojega dolžnika.

S privolitvijo prevzema dolžnost, da od nakazanca zahteva izpolnitev nakazila.

7. člen — Učinek nakazila na dolg nakazovalca

Dolg nakazovalca do prejemnika nakazila ne preneha ne s privolitvijo prejemnika ne s sprejemom nakazila, temveč šele takrat, ko nakazanec nakazilo izpolni.

Prejemnik nakazila sme od nakazovalca zahtevati, naj mu izpolni tisto, kar mu dolguje, le če izpolnitve od nakazanca ni dobil v roku, določenem v 3. členu te pogodbe.

8. člen — Učinek izpolnitve na dolg nakazanca

Nakazanec je z izpolnitvijo tega nakazila v enaki meri prost svojega dolga nasproti nakazovalcu iz 2. člena te pogodbe.

Nakazanec izpolni do zneska svojega dolga nakazovalcu, če mu to ni v nobenem pogledu težje od izpolnitve obveznosti nasproti nakazovalcu.

9. člen — Prenos nakazila

Prejemnik nakazila lahko nakazilo prenese na drugega, ta pa naprej.

Izjava nakazanca, da nakazilo sprejema, učinkuje nasproti vsem osebam, na katere je bilo nakazilo zaporedoma preneseno.

10. člen — Preklic nakazila

Nakazovalec lahko pooblastilo, ki ga je s tem nakazilom dal nakazancu, prekliče, dokler nakazanec prejemniku ne izjavi, da nakazilo sprejema, ali dokler ga ne izpolni.

Pooblastila, ki ga je s tem nakazilom dal prejemniku nakazila, nakazovalec ne more preklicati, ker je nakazilo izdano za izpolnitev njegovega dolga do prejemnika.

Stranke so seznanjene, da uvedba stečaja nad premoženjem nakazovalca po samem zakonu povzroči preklic nakazila, razen če je nakazanec nakazilo sprejel pred uvedbo stečaja in ob sprejemu za stečaj ni vedel in ni bil dolžan vedeti.

11. člen — Obvestilo ob odklonitvi

Če nakazanec odkloni privolitev v nakazilo ali odkloni izpolnitev, ki jo od njega zahteva prejemnik nakazila, ali vnaprej izjavi, da nakazila ne bo izpolnil, mora prejemnik nakazila o tem takoj obvestiti nakazovalca.

Prejemnik nakazila, ki tega obvestila ne pošlje, nakazovalcu odgovarja za škodo.

12. člen — Zastaranje

Stranke so seznanjene, da pravica prejemnika nakazila, da zahteva od nakazanca izpolnitev, zastara v enem letu.

Če rok za izpolnitev ne bi bil določen, začne zastaranje teči takrat, ko nakazanec sprejme nakazilo; če ga je sprejel, preden je bilo dano prejemniku nakazila, pa takrat, ko je temu dano.

13. člen — Smrt in odvzem poslovne sposobnosti

Smrt nakazovalca, prejemnika nakazila ali nakazanca ter odvzem poslovne sposobnosti kateremu med njimi na to nakazilo ne vpliva.

14. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena z dnem, ko jo podpišejo vse tri stranke.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika o nakazilu (asignaciji).

Morebitne spore stranke rešujejo sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.

Pogodba je sestavljena v ________________.

Nakazovalec (asignant)

Nakazanec (asignat)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Z nakazilom (asignacijo) nakazovalec pooblasti nakazanca, da na njegov račun izpolni prejemniku nakazila, tega pa pooblasti, da izpolnitev sprejme v svojem imenu (Obligacijski zakonik, 1035. člen).
  • Prejemnik nakazila lahko od nakazanca zahteva izpolnitev šele takrat, ko mu ta izjavi, da nakazilo sprejema; sprejema nato ni mogoče preklicati (OZ, 1036. člen).
  • S sprejemom nastane med prejemnikom in nakazancem samostojno dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom (OZ, 1037. člen).
  • Nakazanec, ki je nakazilo sprejel, lahko prejemniku ugovarja samo veljavnost in vsebino sprejema oziroma nakazila ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu (OZ, 1037. člen, drugi odstavek).
  • Pravica prejemnika nakazila, da od nakazanca zahteva izpolnitev, zastara v enem letu (OZ, 1039. člen).
  • Upnik ni dolžan privoliti v dolžnikovo nakazilo, o zavrnitvi pa ga mora takoj obvestiti, sicer mu odgovarja za škodo (OZ, 1040. člen).
  • Obveznost nakazovalca do prejemnika ne preneha ne s privolitvijo ne s sprejemom nakazila, temveč šele z nakazančevo izpolnitvijo, razen če je dogovorjeno drugače (OZ, 1041. člen).
  • Nakazovalec lahko pooblastilo, dano nakazancu, prekliče, dokler ta prejemniku ne izjavi, da nakazilo sprejema, ali dokler ga ne izpolni — tudi če je v nakazilu navedeno, da je nepreklicno (OZ, 1046. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih določb.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače. Za nakazilo zakon oblike ne predpisuje.

  • Obligacijski zakonik, 1035. člen

    Z nakazilom (asignacijo) pooblašča nakazovalec (asignant) nakazanca (asignata), da na njegov račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

  • Obligacijski zakonik, 1036. člen

    Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati od nakazanca izpolnitev šele takrat, ko mu ta izjavi, da sprejema nakazilo. Sprejema nakazila ni mogoče preklicati.

  • Obligacijski zakonik, 1037. člen

    S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom. Nakazanec more proti prejemniku uveljavljati samo ugovore glede veljavnosti sprejema, ugovore iz vsebine sprejema ali nakazila ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu.

  • Obligacijski zakonik, 1038. člen

    Prejemnik lahko nakazilo prenese na drugega, še preden ga nakazanec sprejme, razen če iz samega nakazila ali iz posebnih okoliščin izhaja, da je nakazilo neprenosno. Sprejem, izjavljen prejemniku, učinkuje nasproti vsem osebam, na katere je bilo nakazilo zaporedoma preneseno.

  • Obligacijski zakonik, 1039. člen

    Pravica prejemnika nakazila, da zahteva od nakazanca izpolnitev, zastara v enem letu. Če rok za izpolnitev ni določen, začne zastaranje teči ob sprejemu nakazila, oziroma takrat, ko je nakazilo dano prejemniku, če ga je nakazanec sprejel prej.

  • Obligacijski zakonik, 1040. člen

    Upnik ni dolžan privoliti v dolžnikovo nakazilo, mora pa ga o zavrnitvi takoj obvestiti, ker mu sicer odgovarja za škodo. Upnik, ki je v nakazilo privolil, je dolžan zahtevati od nakazanca, da ga izpolni.

  • Obligacijski zakonik, 1041. člen

    Obveznost nakazovalca do upnika, ki je privolil v nakazilo, ne preneha ne s privolitvijo ne z nakazančevim sprejemom, temveč šele z nakazančevo izpolnitvijo, razen če ni drugače dogovorjeno. Upnik sme od nakazovalca zahtevati izpolnitev le, če izpolnitve od nakazanca ni dobil v času, določenem v nakazilu.

  • Obligacijski zakonik, 1042. člen

    Če nakazanec odkloni privolitev v nakazilo ali izpolnitev ali vnaprej izjavi, da nakazila ne bo izpolnil, mora prejemnik o tem takoj obvestiti nakazovalca, ker mu sicer odgovarja za škodo.

  • Obligacijski zakonik, 1044. člen

    Nakazovalec lahko prekliče pooblastilo, ki ga je z nakazilom dal prejemniku, razen če je nakazilo izdal za izpolnitev kakšnega svojega dolga nasproti njemu in sploh, če je nakazilo izdal v njegovem interesu.

  • Obligacijski zakonik, 1045. člen

    Nakazanec ni dolžan sprejeti nakazila, pa čeprav je nakazovalčev dolžnik, razen če mu je to obljubil. Če je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga nakazovalcu, ga mora izpolniti do zneska tega dolga; z izpolnitvijo je v enaki meri prost svojega dolga nasproti nakazovalcu.

  • Obligacijski zakonik, 1046. člen

    Nakazovalec lahko prekliče pooblastilo, dano nakazancu, dokler ta prejemniku ne izjavi, da sprejema nakazilo, ali dokler ga ne izpolni — tudi če je nakazilo označeno kot nepreklicno. Uvedba stečaja nad premoženjem nakazovalca po samem zakonu povzroči preklic nakazila, razen če je nakazanec nakazilo sprejel pred uvedbo stečaja in zanj ni vedel in ni bil dolžan vedeti.

  • Obligacijski zakonik, 1047. člen

    Smrt nakazovalca, prejemnika nakazila ali nakazanca ter odvzem poslovne sposobnosti kateremu med njimi ne vpliva na nakazilo.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za asignacijsko pogodbo?

Ne. Uradnega obrazca ni — preverjeno na e-uprava.gov.si, gov.si in fu.gov.si. Obligacijski zakonik ureja nakazilo (asignacijo) v 1035. do 1049. členu, besedilo listine pa sestavijo stranke same.

Kdaj lahko prejemnik nakazila od nakazanca zahteva plačilo?

Šele takrat, ko mu nakazanec izjavi, da nakazilo sprejema (1036. člen OZ). Do sprejema prejemnik proti nakazancu nima zahtevka; ko je sprejem enkrat dan, ga ni več mogoče preklicati.

Ali dolg nakazovalca do prejemnika ugasne že s podpisom pogodbe?

Ne. Obveznost preneha šele z nakazančevo izpolnitvijo, ne s privolitvijo prejemnika in ne s sprejemom nakazila (1041. člen OZ). Stranke se lahko dogovorijo drugače, vendar mora biti to v pogodbi zapisano.

V kakšnem roku zastara zahtevek prejemnika proti nakazancu?

V enem letu (1039. člen OZ). Če rok izpolnitve ni določen, začne zastaranje teči, ko nakazanec nakazilo sprejme, oziroma takrat, ko je nakazilo dano prejemniku, če ga je nakazanec sprejel prej.

Ali je treba podpise na asignacijski pogodbi overiti pri notarju?

Ne. Zakon za nakazilo overitve podpisov ne zahteva in tudi oblike ne predpisuje (51. člen OZ). Pisna listina je vseeno smiselna, ker se z njo dokazujeta sprejem nakazila in njegova vsebina.

Ali lahko nakazovalec nakazilo prekliče?

Nakazancu lahko pooblastilo prekliče, dokler ta nakazila ne sprejme ali ne izpolni (1046. člen OZ). Prejemniku, ki mu nakazovalec dolguje in je bilo nakazilo izdano za poplačilo tega dolga, pooblastila ne more preklicati (1044. člen OZ).

Kakšna je razlika med asignacijo in cesijo?

Pri cesiji se terjatev prenese na novega upnika (417. člen OZ), pri asignaciji pa se ne prenese nič — nakazovalec le pooblasti nakazanca, da izpolni prejemniku, in prejemnika, da izpolnitev sprejme (1035. člen OZ). Zato pri asignaciji obe temeljni razmerji ostaneta.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.