Preskoči na vsebino

Sporazum o obročnem odplačilu dolga

Dogovor med upnikom in dolžnikom, da se obstoječi dolg poplača v obrokih namesto naenkrat. Dolžnik z njim pripozna dolg in prevzame urnik plačil, upnik pa se odpove takojšnji izterjavi. Spreminja le rok in način izpolnitve — prvotni dolg in zavarovanja zanj ostanejo v veljavi.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali terjatev ni že zastarala

    S podpisom dolžnik dolg pripozna. Če je terjatev že zastarana, se pisna pripoznava po 341. členu Obligacijskega zakonika šteje za odpoved zastaranju, dolžnik pa se nanj pozneje ne more več sklicevati. Vnaprej, dokler rok teče, se zastaranju ni mogoče odpovedati (340. člen).

  2. 2

    Dolg razčlenite na dan sklenitve

    V sporazum sodi razčlenjen znesek: glavnica, obresti, obračunane do dneva sklenitve, in stroški. Vsako poznejše plačilo se namreč vračuna po vrstnem redu iz 288. člena Obligacijskega zakonika — najprej stroški, nato obresti in šele nazadnje glavnica.

  3. 3

    Dogovorite se, kaj se zgodi ob zamudi

    Brez dogovora o predčasni zapadlosti mora upnik za vsak zamujeni obrok ukrepati posebej. Določba, da ob zamudi zapade celoten preostanek, je dopustna v okviru prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika).

  4. 4

    Odločite se o obliki

    Za veljavnost zadošča podpis obeh strank (51. člen Obligacijskega zakonika). Če želi upnik listino, na podlagi katere lahko ob zamudi takoj predlaga izvršbo, mora biti sporazum sklenjen pri notarju kot notarski zapis z izjavo dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen Zakona o notariatu).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Upnik

Več informacij

Upnik je tisti, ki mu je dolžnik dolžan plačati. Podatki naj bodo taki, kot so v listini, iz katere dolg izvira.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Sporazum o obročnem odplačilu dolga

1. člen — Pogodbeni stranki

Upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o obročnem odplačilu dolga.

2. člen — Ugotovitev in pripoznava dolga

Dolg, ki je predmet tega sporazuma, izvira iz: ________________.

Dolžnik pripoznava, da na dan sklenitve tega sporazuma dolguje upniku glavnico ________________ EUR, obračunane obresti ________________ EUR in stroške ________________ EUR, skupaj ________________ EUR (z besedo: ________________).

Stranki sta seznanjeni, da se s to pripoznavo zastaranje pretrga in da začne zastaralni rok teči znova od dneva sklenitve tega sporazuma.

3. člen — Obročno odplačilo

Upnik in dolžnik se dogovorita, da dolžnik dolg iz 2. člena tega sporazuma odplača v ________________ zaporednih mesečnih obrokih po ________________ EUR.

Prvi obrok zapade v plačilo ________________, vsak naslednji obrok pa ________________.

Dolžnik plačuje obroke na transakcijski račun upnika ________________, sklic ________________. Obrok je plačan z dnem, ko je znesek knjižen v dobro upnikovega računa.

4. člen — Vračunavanje plačil

Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se vsako plačilo vračuna tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

Upnik dolžniku na njegovo zahtevo pisno izkaže stanje dolga po tem vrstnem redu.

5. člen — Obresti

Dokler dolžnik obroke plačuje ob zapadlosti, upnik obresti ne obračunava.

Od obroka, ki ni plačan do zapadlosti, tečejo zakonske zamudne obresti od prvega dne zamude do plačila. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.

6. člen — Predčasno plačilo

Stranki se dogovorita, da sme dolžnik dolg ali njegov del plačati pred zapadlostjo obroka. O tem mora upnika obvestiti.

Predčasno plačilo se vračuna v preostale obroke po vrstnem redu njihove zapadlosti.

7. člen — Zamuda in predčasna zapadlost

Dolžnik pride v zamudo, če obroka ne plača v roku, ki je določen za njegovo plačilo.

Če dolžnik zamudi s plačilom obroka za več kot ________________ dni, zapade v plačilo celoten neplačani preostanek dolga in upnik lahko zahteva njegovo takojšnje plačilo.

Upnik na zapadlost preostanka dolžnika pisno opozori na naslov, naveden v 1. členu tega sporazuma.

8. člen — Sporazum ni prenovitev

Ta sporazum spreminja le rok in način izpolnitve obstoječe obveznosti in se ne šteje za prenovitev.

Stranki izrecno izjavljata, da prvotna obveznost s tem sporazumom ne preneha in da ostanejo v veljavi zastava, poroštvo in druga zavarovanja, dana zanjo.

9. člen — Končne določbe

Sporazum je sklenjen v pisni obliki in začne veljati, ko ga podpišeta obe stranki.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Sporazum je sestavljen v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

V kraju ________________, dne ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Upnik

Dolžnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Sporazum sam ni izvršilni naslov. Med verodostojnimi listinami iz 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni naštet, zato mora upnik ob neplačilu terjatev uveljavljati s tožbo, razen če je sporazum sklenjen kot notarski zapis.
  • Neposredno izvršljiv postane sporazum le kot notarski zapis, v katerem dolžnik soglaša z neposredno izvršljivostjo in je terjatev zapadla (4. člen Zakona o notariatu, 20.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).
  • Overitev podpisa pri notarju potrjuje samo pristnost podpisa, ne pa vsebine listine (64. člen Zakona o notariatu), in sporazuma ne spremeni v izvršilni naslov.
  • S podpisom dolžnik dolg pripozna. Če je bila terjatev ob podpisu že zastarana, se pisna pripoznava šteje za odpoved zastaranju (341. člen Obligacijskega zakonika).
  • Obročna odplačila niso občasne terjatve, zato zanje ne velja triletni zastaralni rok iz 347. člena Obligacijskega zakonika, temveč splošni petletni rok (346. člen); pri terjatvah iz gospodarskih pogodb je rok tri leta (349. člen).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za sporazum o obročnem odplačilu dolga ni; pri višjih zneskih ali kadar je dolg sporen, naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Sporazum o obročnem odplačilu dolga

1. člen — Pogodbeni stranki

Upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o obročnem odplačilu dolga.

2. člen — Ugotovitev in pripoznava dolga

Dolg, ki je predmet tega sporazuma, izvira iz: ________________.

Dolžnik pripoznava, da na dan sklenitve tega sporazuma dolguje upniku glavnico ________________ EUR, obračunane obresti ________________ EUR in stroške ________________ EUR, skupaj ________________ EUR (z besedo: ________________).

Stranki sta seznanjeni, da se s to pripoznavo zastaranje pretrga in da začne zastaralni rok teči znova od dneva sklenitve tega sporazuma.

3. člen — Obročno odplačilo

Upnik in dolžnik se dogovorita, da dolžnik dolg iz 2. člena tega sporazuma odplača v ________________ zaporednih mesečnih obrokih po ________________ EUR.

Prvi obrok zapade v plačilo ________________, vsak naslednji obrok pa ________________.

Dolžnik plačuje obroke na transakcijski račun upnika ________________, sklic ________________. Obrok je plačan z dnem, ko je znesek knjižen v dobro upnikovega računa.

4. člen — Vračunavanje plačil

Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se vsako plačilo vračuna tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

Upnik dolžniku na njegovo zahtevo pisno izkaže stanje dolga po tem vrstnem redu.

5. člen — Obresti

Dokler dolžnik obroke plačuje ob zapadlosti, upnik obresti ne obračunava.

Od obroka, ki ni plačan do zapadlosti, tečejo zakonske zamudne obresti od prvega dne zamude do plačila. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.

6. člen — Predčasno plačilo

Stranki se dogovorita, da sme dolžnik dolg ali njegov del plačati pred zapadlostjo obroka. O tem mora upnika obvestiti.

Predčasno plačilo se vračuna v preostale obroke po vrstnem redu njihove zapadlosti.

7. člen — Zamuda in predčasna zapadlost

Dolžnik pride v zamudo, če obroka ne plača v roku, ki je določen za njegovo plačilo.

Če dolžnik zamudi s plačilom obroka za več kot ________________ dni, zapade v plačilo celoten neplačani preostanek dolga in upnik lahko zahteva njegovo takojšnje plačilo.

Upnik na zapadlost preostanka dolžnika pisno opozori na naslov, naveden v 1. členu tega sporazuma.

8. člen — Sporazum ni prenovitev

Ta sporazum spreminja le rok in način izpolnitve obstoječe obveznosti in se ne šteje za prenovitev.

Stranki izrecno izjavljata, da prvotna obveznost s tem sporazumom ne preneha in da ostanejo v veljavi zastava, poroštvo in druga zavarovanja, dana zanjo.

9. člen — Končne določbe

Sporazum je sklenjen v pisni obliki in začne veljati, ko ga podpišeta obe stranki.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Sporazum je sestavljen v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

V kraju ________________, dne ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Upnik

Dolžnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Za sporazum o obročnem odplačilu dolga zakon ne predpisuje oblike; stranki ga uredita prosto, v mejah prisilnih predpisov (Obligacijski zakonik, 3. in 51. člen).
  • Dogovor, ki spreminja le rok ali način izpolnitve, se ne šteje za prenovitev — prvotna obveznost ostane, z njo pa tudi zastava in poroštvo (Obligacijski zakonik, 323. člen).
  • Prenovitev se ne domneva: če stranki ne izrazita namena, da prejšnja obveznost ugasne, ta obstaja še naprej (Obligacijski zakonik, 324. člen).
  • S podpisom dolžnik pripozna dolg, kar pretrga zastaranje; rok začne teči znova od dneva pripoznave (Obligacijski zakonik, 364. in 369. člen).
  • Vsako plačilo se vračuna po zakonskem vrstnem redu: najprej stroški, nato obresti, na koncu glavnica (Obligacijski zakonik, 288. člen).
  • Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače; stranki se lahko dogovorita za nižjo ali višjo (Obligacijski zakonik, 378. in 379. člen).
  • Določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti, je nično (Obligacijski zakonik, 375. člen).
  • Sporazum sam ni izvršilni naslov; to postane šele kot notarski zapis, v katerem dolžnik soglaša z neposredno izvršljivostjo (Zakon o notariatu, 4. člen, ter Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. in 20.a člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega sporazuma izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 3. člen

    Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače. Zahteva po določeni obliki velja tudi za vse poznejše spremembe pogodbe.

  • Obligacijski zakonik, 288. člen

    Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

  • Obligacijski zakonik, 290. člen

    Če je bil rok dogovorjen izključno v interesu dolžnika, sme ta izpolniti obveznost tudi pred rokom, vendar mora svoj namen sporočiti upniku. V drugih primerih sme upnik predčasno izpolnitev odkloniti.

  • Obligacijski zakonik, 299. člen

    Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.

  • Obligacijski zakonik, 323. člen

    Sporazum, s katerim se spreminja ali dodaja določilo o roku, kraju ali načinu izpolnitve, o obrestih, pogodbeni kazni ali zavarovanju, se ne šteje za prenovitev.

  • Obligacijski zakonik, 324. člen

    Prenovitev se ne domneva. Če stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, prejšnja obveznost obstaja še naprej.

  • Obligacijski zakonik, 325. člen

    S prenovitvijo prejšnja obveznost preneha, z njo pa prenehata tudi zastava in poroštvo ter druge stranske pravice, razen če je dogovorjeno drugače.

  • Obligacijski zakonik, 346. in 349. člen

    Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen drugačen rok; terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih.

  • Obligacijski zakonik, 347. člen, drugi odstavek

    Triletni zastaralni rok za občasne terjatve velja za anuitete, ne velja pa za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 364. člen

    Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg; pripozna ga lahko z izjavo upniku ali posredno, na primer z delnim plačilom.

  • Obligacijski zakonik, 369. člen

    Po pretrganju začne zastaranje teči znova; zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave.

  • Obligacijski zakonik, 375. člen

    Od zapadlih neplačanih obresti zamudne obresti ne tečejo; pogodbeno določilo, da od njih tečejo obresti, je nično.

  • Obligacijski zakonik, 377. člen

    Dogovorjena obrestna mera, ki je za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se šteje za oderuško pogodbo, razen v gospodarskih pogodbah.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti; obrestna mera znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.

  • Obligacijski zakonik, 379. člen

    Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od zakonske.

  • Zakon o notariatu, 4. člen

    Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je izvršilni naslov, če zavezanec soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo in je terjatev zapadla.

  • Zakon o notariatu, 64. člen

    Notar potrdi, da je stranka listino podpisala vpričo njega ali da je podpis priznala za svojega. Overitev potrjuje pristnost podpisa, ne vsebine listine.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen

    Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 20.a člen

    Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo in če je terjatev zapadla.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 23. člen

    Verodostojne listine so faktura, menica in ček s protestom, javna listina, overjen izpisek iz poslovnih knjig, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za sporazum o obročnem odplačilu dolga?

Ne. Uradni obrazci obstajajo le za obročno plačilo davka pri finančni upravi, za dogovor med upnikom in dolžnikom pa ne. Oblike zakon ne predpisuje (51. člen Obligacijskega zakonika), vsebino stranki uredita sami (3. člen).

Ali mora biti sporazum pisen, da velja?

Za veljavnost pisna oblika ni potrebna, ker je zakon za to pogodbo ne predpisuje (51. člen Obligacijskega zakonika). Pisno se sklepa zato, ker je treba vsebino dogovora pozneje dokazati.

Ali z obročnim dogovorom prvotni dolg ugasne?

Ne. Sporazum, ki spreminja samo rok ali način izpolnitve, se po 323. členu Obligacijskega zakonika ne šteje za prenovitev, zato prvotna obveznost ostane, skupaj z zastavo, poroštvom in drugimi zavarovanji (325. člen).

Kaj se zgodi, če dolžnik zamudi obrok?

Dolžnik pride v zamudo že s potekom roka za plačilo obroka (299. člen Obligacijskega zakonika) in dolguje zamudne obresti (378. člen). Sporazum lahko določi tudi, da s tem zapade v plačilo celoten neplačani preostanek dolga.

Kolikšne obresti lahko upnik zaračuna?

Zamudne obresti znašajo 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače (378. člen Obligacijskega zakonika), stranki pa se lahko dogovorita za nižjo ali višjo mero (379. člen). Dogovorjena mera, ki je za več kot 50 % višja od predpisane, se šteje za oderuško (377. člen).

Koliko stane sklenitev sporazuma?

Obrazec je brezplačen in brez registracije. Strošek nastane samo pri notarju — za overitev podpisa (64. člen Zakona o notariatu) ali za sestavo notarskega zapisa z neposredno izvršljivostjo (4. člen istega zakona); oboje se plača po notarski tarifi.

Ali lahko upnik na podlagi sporazuma takoj predlaga izvršbo?

Ne. Sporazum sam ni izvršilni naslov; ti so našteti v 17. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izvršljiv postane, če je sklenjen kot notarski zapis, v katerem dolžnik soglaša z neposredno izvršljivostjo in je terjatev zapadla (20.a člen istega zakona).

Ali obročno odplačevanje zastara v treh letih?

Ne. Obročna odplačila in druge delne izpolnitve po drugem odstavku 347. člena Obligacijskega zakonika niso občasne terjatve, zato zanje triletni rok ne velja; uporabi se splošni petletni rok (346. člen), pri terjatvah iz gospodarskih pogodb pa triletni (349. člen).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.