Preskoči na vsebino

Izjava o prenehanju zunajzakonske skupnosti

Izjava, s katero partnerja ali eden od njiju zapišeta, da je njuna zunajzakonska skupnost prenehala, in od katerega dne. Registra zunajzakonskih skupnosti ni, zato potrdila o prenehanju ni mogoče dobiti in je taka izjava običajno dokazilo pred centrom za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje, izplačevalcem ali sodiščem. Listina sama ne deli premoženja in ne ureja razmerij do otrok.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Prenehanje ni postopek pred organom

    Zunajzakonska skupnost nastane in preneha dejansko. Ni je mogoče razvezati, odjaviti ali izbrisati iz registra, ker registra ni — in prav zato potrdila o prenehanju ni mogoče dobiti (eUprava, Zunajzakonska skupnost). Namesto potrdila se uporabi izjava.

  2. 2

    Najprej določita datum prenehanja

    Datum prenehanja je najpomembnejši podatek v listini, ker se nanj vežejo roki za sporočanje in presoja, od kdaj se partner ne upošteva več pri ugotavljanju materialnega položaja. Če se datuma ne da določiti na dan natančno, se vpiše dan, ko je skupno življenje dejansko prenehalo.

  3. 3

    Roki tečejo takoj

    Prenehanje je treba centru za socialno delo sporočiti v osmih dneh od dne, ko ste zanj izvedeli (42. člen ZUPJS), Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa nemudoma, najkasneje v osmih dneh, skupaj z odjavo zavarovane osebe na obrazcu M-DČ. Zamuda je lahko razlog za vračilo prejetih zneskov.

  4. 4

    Premoženje in preživnina se urejata ločeno

    Ta izjava ugotavlja samo dejstvo prenehanja. Delitev skupnega premoženja in dogovor o preživljanju sta ločena posla, za katera zakonik zahteva notarski zapis (64. in 101. člen DZ). Izjave ne uporabljajte kot nadomestilo zanju.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Oblika izjave

Več informacij

Skupna izjava obeh partnerjev je močnejše dokazilo. Kadar drugi partner ne sodeluje, je mogoča tudi enostranska izjava.

Izjavo dajeta

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izjava o prenehanju zunajzakonske skupnosti

1. člen — Podpisnika

Podpisana ________________, rojena oziroma rojen ________________, stanujoča oziroma stanujoč ________________,

in ________________, rojena oziroma rojen ________________, stanujoča oziroma stanujoč ________________,

dajeva naslednjo izjavo o prenehanju zunajzakonske skupnosti.

2. člen — Prenehanje skupnosti

Zunajzakonska skupnost med zgoraj navedenima osebama je prenehala dne ________________.

Od navedenega dne med njima ni več življenjske skupnosti, kakršno opisuje 4. člen Družinskega zakonika: prenehali so skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in volja do skupnega življenja.

Skupnost je trajala od ________________ do dneva prenehanja. Zadnji skupni naslov prebivanja je bil ________________.

Osebi ________________.

3. člen — Zakaj se daje ta izjava

Registra zunajzakonskih skupnosti v Republiki Sloveniji ni, zato potrdila o obstoju ali prenehanju take skupnosti ni mogoče pridobiti, prav tako ni mogoče sprožiti samostojnega postopka izključno z namenom ugotavljanja skupnosti.

O obstoju zunajzakonske skupnosti se odloči v postopku za ugotovitev posamezne pravice ali obveznosti; odločitev ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

Ta izjava se predloži ________________, in sicer: ________________.

4. člen — Premoženjska razmerja

Premoženjska razmerja med podpisnikoma ________________.

Ta izjava premoženja ne deli in ne prenaša. Skupno premoženje se razdeli, ko skupnost preneha, sporazum o delitvi pa vsebuje tudi dogovor o obsegu skupnega premoženja.

Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih partnerja skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

5. člen — Preživljanje

S to izjavo se nobeden od podpisnikov ne odpoveduje pravici do preživnine in je s to listino tudi ne uveljavlja.

Nepreskrbljeni partner, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko preživnino zahteva pod pogoji, ki jih zakonik določa za razmerja med razvezanima zakoncema; sporazum o preživnini mora biti sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Pravica do preživnine preneha, če upravičenec pridobi premoženje ali dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

6. člen — Kaj je treba sporočiti naprej

Upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanega plačila vrtca mora centru za socialno delo sporočiti spremembo števila oseb, med katere spada tudi prenehanje zunajzakonske skupnosti, in sicer v osmih dneh od dne, ko je zanjo izvedel.

Če je bila ena od oseb prijavljena v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član druge, mora nosilec zavarovanja spremembo sporočiti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh od nastale spremembe, in urediti odjavo zavarovane osebe; odjava se opravi na obrazcu M-DČ.

7. člen — Resničnost podatkov

Podpisani potrjujejo, da so navedeni podatki resnični, in zanje prevzemajo odškodninsko in kazensko odgovornost.

Če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, se sme kot dokaz vzeti tudi izjava stranke. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranko pred sprejemom izjave opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala krivo izjavo.

8. člen — Kraj, datum in izvodi

Izjava je dana v kraju ________________, dne ________________.

Izjava se sestavi v toliko enakih izvodih, kolikor jih potrebujeta podpisnika in organ, pri katerem se uveljavlja.

Kraj in datum: ________________, ________________

Prva oseba

Druga oseba

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Uradnega obrazca za izjavo o prenehanju zunajzakonske skupnosti ni. Uradna obrazca obstajata za tisto, kar se po prenehanju sporoči naprej: M-DČ za odjavo družinskega člana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in obrazec za sporočanje sprememb pri pravicah iz javnih sredstev.
  • Rok za sporočanje je osem dni — centru za socialno delo od dne, ko ste za spremembo izvedeli (42. člen ZUPJS), Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa od nastale spremembe (obrazec ZZZS).
  • Odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti učinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta (4. člen DZ), zato izjavo predložite v vsakem postopku posebej.
  • Delitve skupnega premoženja in dogovora o preživnini s to izjavo ni mogoče opraviti: pogodbe glede premoženjskih pravic med partnerjema morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (64. člen DZ), sporazum o preživnini pa v obliki izvršljivega notarskega zapisa (101. člen DZ).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Kadar sta premoženjska razmerja sporna ali gre za razmerja do otrok, naj listino pred uporabo pregleda odvetnik ali notar.

Izjava o prenehanju zunajzakonske skupnosti

1. člen — Podpisnika

Podpisana ________________, rojena oziroma rojen ________________, stanujoča oziroma stanujoč ________________,

in ________________, rojena oziroma rojen ________________, stanujoča oziroma stanujoč ________________,

dajeva naslednjo izjavo o prenehanju zunajzakonske skupnosti.

2. člen — Prenehanje skupnosti

Zunajzakonska skupnost med zgoraj navedenima osebama je prenehala dne ________________.

Od navedenega dne med njima ni več življenjske skupnosti, kakršno opisuje 4. člen Družinskega zakonika: prenehali so skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in volja do skupnega življenja.

Skupnost je trajala od ________________ do dneva prenehanja. Zadnji skupni naslov prebivanja je bil ________________.

Osebi ________________.

3. člen — Zakaj se daje ta izjava

Registra zunajzakonskih skupnosti v Republiki Sloveniji ni, zato potrdila o obstoju ali prenehanju take skupnosti ni mogoče pridobiti, prav tako ni mogoče sprožiti samostojnega postopka izključno z namenom ugotavljanja skupnosti.

O obstoju zunajzakonske skupnosti se odloči v postopku za ugotovitev posamezne pravice ali obveznosti; odločitev ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

Ta izjava se predloži ________________, in sicer: ________________.

4. člen — Premoženjska razmerja

Premoženjska razmerja med podpisnikoma ________________.

Ta izjava premoženja ne deli in ne prenaša. Skupno premoženje se razdeli, ko skupnost preneha, sporazum o delitvi pa vsebuje tudi dogovor o obsegu skupnega premoženja.

Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih partnerja skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

5. člen — Preživljanje

S to izjavo se nobeden od podpisnikov ne odpoveduje pravici do preživnine in je s to listino tudi ne uveljavlja.

Nepreskrbljeni partner, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko preživnino zahteva pod pogoji, ki jih zakonik določa za razmerja med razvezanima zakoncema; sporazum o preživnini mora biti sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Pravica do preživnine preneha, če upravičenec pridobi premoženje ali dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

6. člen — Kaj je treba sporočiti naprej

Upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanega plačila vrtca mora centru za socialno delo sporočiti spremembo števila oseb, med katere spada tudi prenehanje zunajzakonske skupnosti, in sicer v osmih dneh od dne, ko je zanjo izvedel.

Če je bila ena od oseb prijavljena v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član druge, mora nosilec zavarovanja spremembo sporočiti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh od nastale spremembe, in urediti odjavo zavarovane osebe; odjava se opravi na obrazcu M-DČ.

7. člen — Resničnost podatkov

Podpisani potrjujejo, da so navedeni podatki resnični, in zanje prevzemajo odškodninsko in kazensko odgovornost.

Če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, se sme kot dokaz vzeti tudi izjava stranke. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranko pred sprejemom izjave opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala krivo izjavo.

8. člen — Kraj, datum in izvodi

Izjava je dana v kraju ________________, dne ________________.

Izjava se sestavi v toliko enakih izvodih, kolikor jih potrebujeta podpisnika in organ, pri katerem se uveljavlja.

Kraj in datum: ________________, ________________

Prva oseba

Druga oseba

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze in med katerima ni razlogov za neveljavnost zakonske zveze (Družinski zakonik, 4. člen).
  • Registra zunajzakonskih skupnosti ni, zato potrdila o njenem obstoju ali prenehanju ni mogoče pridobiti in tudi samostojnega postopka samo za ugotovitev skupnosti ni mogoče sprožiti (eUprava, Zunajzakonska skupnost).
  • O obstoju skupnosti se odloči v postopku za ugotovitev posamezne pravice ali obveznosti, odločitev pa ima pravni učinek samo v tej zadevi (Družinski zakonik, 4. člen, drugi odstavek).
  • Če za ugotovitev dejstva ni dovolj drugih dokazov, se sme kot dokaz vzeti izjava stranke; uradna oseba mora pred njenim sprejemom opozoriti na kazensko in materialno odgovornost za krivo izjavo (ZUP, 188. člen).
  • Upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanega plačila vrtca mora prenehanje zunajzakonske skupnosti sporočiti centru za socialno delo v osmih dneh od dne, ko je zanj izvedel (ZUPJS, 42. člen).
  • Če se je osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, rodil skupni otrok, zakon domnevo zunajzakonske skupnosti postavi ne glede na čas trajanja; oseba lahko domnevo izpodbija, center za socialno delo pa mora vprašanje rešiti kot predhodno (ZUPJS, 10. člen).
  • Nosilec zavarovanja mora spremembo sporočiti Zavodu za zdravstveno zavarovanje najpozneje v osmih dneh in partnerja odjaviti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; odjava se opravi na obrazcu M-DČ (obrazec ZZZS Izjava o obstoju zunajzakonske skupnosti, izdaja 02.2026; ZZVZZ, 20. člen).
  • Skupno premoženje se razdeli, ko skupnost preneha, pogodbe glede premoženjskih pravic med partnerjema pa morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (Družinski zakonik, 71. in 64. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi izjave izhajajo iz spodaj navedenih predpisov in uradnih virov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 4. člen

    Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; v razmerju med njima ima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo. Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja te skupnosti, se o njem odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti, odločitev pa ima pravni učinek samo v tej stvari. Besedilo »dveh oseb« velja od novele DZ-B (Uradni list RS, št. 5/23).

  • Zakon o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), 2. člen

    V 4. členu Družinskega zakonika se v prvem odstavku besedilo »moškega in ženske« nadomesti z besedilom »dveh oseb«.

  • Družinski zakonik, 64. člen

    Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih partnerja sklepata med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izjema so običajna manjša darila, sorazmerna s premoženjskim stanjem darovalca.

  • Družinski zakonik, 67. člen

    Skupno premoženje so vse premoženjske pravice, pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem življenjske skupnosti, in premoženje, pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja.

  • Družinski zakonik, 71. člen

    Skupno premoženje se razdeli, ko skupnost preneha; med njenim trajanjem se razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od partnerjev. Sporazum vsebuje tudi dogovor o obsegu skupnega premoženja.

  • Družinski zakonik, 100. člen

    Nepreskrbljeni partner, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva preživnino; tožbo je treba vložiti v enem letu, rok pa je za razvezana zakonca vezan na pravnomočno razvezo zakonske zveze.

  • Družinski zakonik, 101. člen

    Sporazum o preživnini, zlasti sporazum o odpovedi pravici do preživnine, mora biti sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa in ne sme ogroziti koristi otrok.

  • Družinski zakonik, 108. člen

    Pravica do preživnine preneha, če upravičenec pridobi premoženje ali dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 188. člen

    Če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, se sme kot dokaz vzeti tudi izjava stranke. Pred sprejemom izjave mora uradna oseba stranko opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi dala krivo izjavo.

  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 10. člen

    Pri ugotavljanju materialnega položaja se poleg vlagatelja upošteva oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti. Domneva se, da med osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, če se jima je rodil skupni otrok; oseba sme domnevo izpodbijati, center za socialno delo pa mora predhodno vprašanje obstoja skupnosti rešiti sam.

  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 42. člen

    Upravičenec sporoči centru za socialno delo vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, in sicer v osmih dneh od dne, ko je zanje izvedel. Med take spremembe spada sprememba števila oseb.

  • eUprava, Vloga za sporočanje sprememb pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

    Upravičenci do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca morajo centru za socialno delo v osmih dneh sporočiti spremembo števila oseb; med naštetimi spremembami je izrecno navedeno tudi prenehanje zunajzakonske skupnosti.

  • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 20. člen

    Kot ožji družinski člani zavarovanca so zavarovani zakonec, zunajzakonski partner ter razvezani zakonec in partner, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, in otrok.

  • Obrazec ZZZS Izjava o obstoju zunajzakonske skupnosti (izdaja 02.2026)

    Nosilec zavarovanja izjavi, da bo v primeru spremembe izjavljenih dejstev nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh od nastale spremembe, obvestil ZZZS in uredil odjavo zavarovane osebe iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obrazec opisuje zunajzakonsko skupnost kot medsebojno čustveno navezanost in voljo za skupno življenje, ekonomsko skupnost in skupno gospodinjstvo; podpisnika za resničnost podatkov prevzameta odškodninsko in kazensko odgovornost.

  • Obrazec ZZZS M-DČ, navodilo za izpolnjevanje

    Odjava družinskega člana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se opravi na obrazcu M-DČ s šifro vrste dogodka 2; družinskega člana se odjavi tudi, kadar mu prenehajo pogoji za zavarovanje zaradi prenehanja sorodstvenega razmerja z nosilcem.

  • eUprava, Zunajzakonska skupnost

    Slovenska zakonska ureditev ne ureja registracije zunajzakonske skupnosti in registra o njenem obstoju ne vodi. Potrdila o obstoju zunajzakonske skupnosti zato ni mogoče pridobiti, prav tako ni mogoče sprožiti samostojnega postopka izključno z namenom ugotavljanja skupnosti.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za izjavo o prenehanju zunajzakonske skupnosti?

Ne. Uradni obrazci obstajajo za tisto, kar se po prenehanju sporoči naprej — za odjavo družinskega člana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (obrazec ZZZS M-DČ) in za sporočanje sprememb pri pravicah iz javnih sredstev (obrazec centra za socialno delo) — za samo izjavo pa ne.

Kdaj zunajzakonska skupnost preneha?

Ko preneha življenjska skupnost, ki jo opisuje 4. člen Družinskega zakonika; posebnega postopka, odločbe ali vpisa v register za to ni. Ali je skupnost prenehala, organ presodi v postopku o posamezni pravici, njegova odločitev pa učinkuje samo v tej zadevi.

Ali lahko izjavo podpišem sam, če partner noče sodelovati?

Da, izjavo lahko poda tudi ena oseba. Izjava stranke je dokazno sredstvo, kadar za ugotovitev dejstva ni dovolj drugih dokazov (ZUP, 188. člen), zakonsko domnevo o obstoju zunajzakonske skupnosti pa sme izpodbijati vsaka oseba zase (ZUPJS, 10. člen). Skupna izjava obeh je močnejše dokazilo, zato je privzeta oblika te listine.

Ali je treba podpis na izjavi overiti?

Ne, predpisa, ki bi za to izjavo zahteval notarsko overitev, ni. Če overitev zahteva organ, pri katerem izjavo uveljavljate, to izhaja iz njegovega poziva in ne iz predpisa o zunajzakonski skupnosti.

V kakšnem roku moram prenehanje sporočiti?

V osmih dneh. Centru za socialno delo je treba spremembo števila oseb sporočiti v osmih dneh od dne, ko ste zanjo izvedeli (ZUPJS, 42. člen); Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa nemudoma, najkasneje v osmih dneh od nastale spremembe, skupaj z odjavo zavarovane osebe (obrazec ZZZS).

Ali s to izjavo razdeliva premoženje?

Ne. Izjava premoženja ne deli in ne prenaša. Skupno premoženje se razdeli ob prenehanju skupnosti (Družinski zakonik, 71. člen), pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih partnerja skleneta med seboj, pa morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (64. člen).

Koliko stane in ali je treba plačati kakšen davek?

Izjava je brezplačna in nima upravne takse. Ker sama po sebi ne prenaša premoženja, z njo ne nastane davčna obveznost; ta se presoja šele ob delitvi ali prenosu premoženja.

Kako dolgo izjava velja?

Velja, dokler so podatki v njej resnični. Odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (Družinski zakonik, 4. člen), zato je treba izjavo v vsakem novem postopku predložiti znova.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.