Preskoči na vsebino

Konsignacijska pogodba

Pogodba, s katero konsignant izroči blago v konsignacijsko skladišče konsignatarja, ta pa ga za provizijo prodaja v svojem imenu in na račun konsignanta. Blago do prodaje ostane konsignantovo, neprodano se vrne. Predpisi pogodbe s tem imenom ne urejajo; razmerje ustreza opredelitvi komisijske pogodbe iz 788. člena Obligacijskega zakonika.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Zakon te pogodbe ne pozna po imenu

    Besede »konsignacija« ni ne v Obligacijskem zakoniku ne v Zakonu o davku na dodano vrednost. Razmerje, v katerem nekdo v svojem imenu in na račun drugega za provizijo prodaja blago, pa zakon ureja pri komisijski pogodbi (788. člen OZ). Zato so členi spodaj oprti na ta pravila.

  2. 2

    Najprej se dogovorita o zalogi in ceni

    Pred podpisom naj bosta znana obseg blaga, ki gre v skladišče, in najnižja prodajna cena. Če konsignatar proda pod dogovorjenimi pogoji, mora povrniti razliko in škodo; kar iztrži nad dogovorjenim, pripada konsignantu (790. člen OZ).

  3. 3

    Prevzem blaga je treba popisati

    Ob prevzemu blaga od prevoznika mora konsignatar ugotoviti njegovo stanje in konsignantu nemudoma sporočiti dan prispetja ter vidne poškodbe ali primanjkljaj (794. člen OZ). Brez tega obvestila odgovarja za škodo, ki zaradi opustitve nastane.

  4. 4

    Obračun, plačilo in DDV

    Konsignatar mora dati račun o opravljenem poslu brez nepotrebnega odlašanja in izročiti vse, kar je prejel (797. člen OZ). Prenos blaga po pogodbi s provizijo se za DDV šteje za dobavo blaga (6. člen ZDDV-1), obveznost obračuna pa nastane ob dobavi (33. člen ZDDV-1) — način izdaje računov uskladite z računovodjo.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Konsignant (lastnik blaga)

Več informacij

Konsignant je tisti, ki blago izroči v skladišče in ostane njegov lastnik do prodaje.

Zakaj je to potrebno?

Vpišite jo, kadar je stranka identificirana za DDV; obračun se ravna po 6. in 33. členu ZDDV-1.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Konsignacijska pogodba

1. člen — Pogodbeni stranki

Konsignant: ________________, ________________, matična številka oziroma EMŠO ________________, identifikacijska številka za DDV ________________, ki ga zastopa ________________,

in konsignatar: ________________, ________________, matična številka oziroma EMŠO ________________, identifikacijska številka za DDV ________________, ki ga zastopa ________________,

skleneta naslednjo konsignacijsko pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Konsignant izroči konsignatarju v konsignacijo naslednje blago: ________________.

Skupna vrednost izročenega blaga ob izročitvi znaša ________________ EUR.

Konsignatar se zavezuje, da bo to blago hranil v svojem konsignacijskem skladišču in ga prodajal v svojem imenu in na račun konsignanta, konsignant pa se zavezuje, da mu bo za to plačal provizijo.

Konsignacijsko skladišče je na naslovu ________________. Blago se sme hraniti drugje samo s predhodnim pisnim soglasjem konsignanta.

3. člen — Izročitev in prevzem blaga

Konsignant izroči blago iz 2. člena te pogodbe konsignatarju ________________.

Ko konsignatar prevzame blago od prevoznika, mora ugotoviti njegovo stanje ter konsignantu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga in vidne poškodbe ali primanjkljaj; sicer odgovarja za škodo, ki zaradi te opustitve nastane konsignantu.

Konsignatar mora ukreniti vse, kar je potrebno za ohranitev konsignantovih pravic nasproti odgovorni osebi.

O prevzemu stranki sestavita prevzemni zapisnik s popisom količin in stanja blaga.

4. člen — Lastninska pravica na blagu

Konsignatar posle iz te pogodbe opravlja v svojem imenu in na račun konsignanta. Izročitev blaga v konsignacijsko skladišče sama po sebi na konsignatarja ne prenese lastninske pravice.

Blago v konsignacijskem skladišču ostane last konsignanta, dokler ga konsignatar ne proda kupcu.

Konsignatar blaga ne sme zastaviti, posoditi ali z njim kako drugače razpolagati zunaj namena te pogodbe.

Konsignatarjevi upniki tudi v njegovem stečaju z izvršilnimi ukrepi ne morejo seči na pravice in stvari, ki si jih je konsignatar pri izpolnjevanju te pogodbe pridobil v svojem imenu, toda za konsignanta.

5. člen — Hramba blaga

Konsignatar hrani zaupano blago kot dober gospodarstvenik in ločeno od lastnih zalog, tako da je ves čas mogoče ugotoviti, katero blago je konsignantovo.

Konsignatar mora obvestiti konsignanta o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo svojo vrednost. Če nima časa čakati na njegova navodila ali če ta z navodili zavlačuje, grozi pa nevarnost znatnejše poškodbe, mora blago na najprimernejši način prodati.

Konsignant ali od njega pooblaščena oseba ima pravico v delovnem času pregledati blago in popisati stanje zaloge v konsignacijskem skladišču.

6. člen — Prodaja blaga in provizija

Konsignatar prodaja blago v svojem imenu in na račun konsignanta. Najnižja prodajna cena je ________________.

Konsignatar blaga ne sme prodati pod dogovorjeno ceno ali pod drugimi neugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, razen če konsignant pred sklenitvijo posla pisno soglaša. Če to stori, mora konsignantu povrniti razliko in povzročeno škodo.

Če konsignatar proda blago pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, gre vsa tako dosežena korist konsignantu.

Provizija konsignatarja znaša ________________. Pravico do provizije pridobi, ko je posel izvršen.

Konsignatar, ki v svojem ravnanju ni bil zvest konsignantu, nima pravice do plačila.

7. člen — Obračun in poročanje o zalogi

Konsignatar konsignantu poroča o prodanem blagu in o stanju zaloge ________________, in sicer brez nepotrebnega odlašanja po izteku obdobja.

Obračun vsebuje popis prodanega blaga po postavkah, dosežene prodajne cene, obračunano provizijo in stanje zaloge, ki ostaja v konsignacijskem skladišču.

Konsignatar mora konsignantu izročiti vse, kar je iz opravljenih poslov prejel, in nanj prenesti terjatve ter druge pravice, ki si jih je pridobil nasproti kupcem, s katerimi je posel sklenil v svojem imenu in na račun konsignanta.

8. člen — Plačilo konsignantu

Konsignatar plača konsignantu dosežene prodajne cene, zmanjšane za dogovorjeno provizijo, ________________.

Plačilo se opravi na transakcijski račun konsignanta ________________.

Za zamudo pri plačilu se plačajo zakonske zamudne obresti.

9. člen — Stroški skladiščenja

Plačilo za uporabo skladišča in transportnih sredstev konsignatarja ________________.

Konsignant mora konsignatarju povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršitev naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko so bili plačani.

10. člen — Zastavna pravica konsignatarja

Konsignatar ima zastavno pravico na blagu, ki je predmet te pogodbe, dokler je blago pri njem ali pri nekom, ki ga ima v posesti zanj, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča razpolaganje z njim.

Iz vrednosti tega blaga se konsignatar lahko poplača pred drugimi konsignantovimi upniki za svoje terjatve iz vseh poslov s konsignantom.

11. člen — Davek na dodano vrednost in računi

Prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, se po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost, šteje za dobavo blaga.

Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka na dodano vrednost nastaneta, ko je blago dobavljeno. Če je plačilo izvršeno prej, nastane obveznost obračuna na dan prejema plačila in od prejetega zneska.

Stranki si izmenjata račune v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost in poskrbita, da se redni obračun po tej pogodbi in izdani računi ujemajo.

12. člen — Trajanje in odpoved pogodbe

Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati ________________.

Vsaka stranka lahko pogodbo prekine z odpovedjo. Odpoved mora biti vročena drugi stranki in se sme dati ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času.

Odpovedni rok znaša ________________ in teče od vročitve odpovedi drugi stranki.

Stranka lahko odstopi od pogodbe brez odpovednega roka, če druga stranka kljub pisnemu opominu z dodatnim rokom ne izpolni svojih obveznosti iz te pogodbe.

13. člen — Vrnitev neprodanega blaga

Ob prenehanju te pogodbe konsignatar vrne konsignantu vse neprodano blago iz konsignacijskega skladišča ________________.

Blago se vrne v stanju, v kakršnem je bilo izročeno, razen običajne obrabe zaradi razstavljanja in predstavljanja kupcem.

O vrnitvi stranki sestavita zapisnik s popisom vrnjenih količin in opravita končni obračun opravljenih prodaj, provizije in morebitnih stroškov.

Konsignant lahko vrnitev blaga zahteva tudi med trajanjem pogodbe, če konsignatar krši obveznosti iz te pogodbe.

14. člen — Končne določbe

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, se smiselno uporabljajo pravila Obligacijskega zakonika o komisijski pogodbi in, kolikor ta ne urejajo kakega vprašanja, pravila o pogodbi o naročilu.

Ta pogodba velja, ko jo podpišeta obe stranki. Spremembe in dopolnitve so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu konsignanta.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Sklenjeno v kraju ________________, dne ________________.

Konsignant

Konsignatar

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Slovenski predpisi pogodbe s tem imenom ne urejajo. Beseda »konsignacija« se ne pojavi ne v Obligacijskem zakoniku ne v Zakonu o davku na dodano vrednost; členi te listine so zato oprti na pravila o komisijski pogodbi (788. do 806. člen OZ), ki urejajo razmerje z isto vsebino.
  • Overitev podpisov ni predpisana in pogodba velja s podpisom obeh strank (51. člen OZ). Pisna oblika je vseeno smiselna, ker so provizija, najnižja cena in stanje zaloge sicer težko dokazljivi.
  • Konsignant naj upošteva, da ima konsignatar na blagu zastavno pravico za svoje terjatve iz vseh poslov z njim, dokler je blago pri njem (803. člen OZ).
  • Prenos blaga po pogodbi s provizijo se za DDV šteje za dobavo blaga (6. člen ZDDV-1), obveznost obračuna pa nastane ob dobavi (33. člen ZDDV-1). Trenutek obračuna, vsebino računov in evidence uskladite z računovodjo.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca konsignacijske pogodbe ni; pri večjih zalogah, tujih dobaviteljih ali čezmejnem prometu naj pogodbo pregleda odvetnik.

Konsignacijska pogodba

1. člen — Pogodbeni stranki

Konsignant: ________________, ________________, matična številka oziroma EMŠO ________________, identifikacijska številka za DDV ________________, ki ga zastopa ________________,

in konsignatar: ________________, ________________, matična številka oziroma EMŠO ________________, identifikacijska številka za DDV ________________, ki ga zastopa ________________,

skleneta naslednjo konsignacijsko pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Konsignant izroči konsignatarju v konsignacijo naslednje blago: ________________.

Skupna vrednost izročenega blaga ob izročitvi znaša ________________ EUR.

Konsignatar se zavezuje, da bo to blago hranil v svojem konsignacijskem skladišču in ga prodajal v svojem imenu in na račun konsignanta, konsignant pa se zavezuje, da mu bo za to plačal provizijo.

Konsignacijsko skladišče je na naslovu ________________. Blago se sme hraniti drugje samo s predhodnim pisnim soglasjem konsignanta.

3. člen — Izročitev in prevzem blaga

Konsignant izroči blago iz 2. člena te pogodbe konsignatarju ________________.

Ko konsignatar prevzame blago od prevoznika, mora ugotoviti njegovo stanje ter konsignantu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga in vidne poškodbe ali primanjkljaj; sicer odgovarja za škodo, ki zaradi te opustitve nastane konsignantu.

Konsignatar mora ukreniti vse, kar je potrebno za ohranitev konsignantovih pravic nasproti odgovorni osebi.

O prevzemu stranki sestavita prevzemni zapisnik s popisom količin in stanja blaga.

4. člen — Lastninska pravica na blagu

Konsignatar posle iz te pogodbe opravlja v svojem imenu in na račun konsignanta. Izročitev blaga v konsignacijsko skladišče sama po sebi na konsignatarja ne prenese lastninske pravice.

Blago v konsignacijskem skladišču ostane last konsignanta, dokler ga konsignatar ne proda kupcu.

Konsignatar blaga ne sme zastaviti, posoditi ali z njim kako drugače razpolagati zunaj namena te pogodbe.

Konsignatarjevi upniki tudi v njegovem stečaju z izvršilnimi ukrepi ne morejo seči na pravice in stvari, ki si jih je konsignatar pri izpolnjevanju te pogodbe pridobil v svojem imenu, toda za konsignanta.

5. člen — Hramba blaga

Konsignatar hrani zaupano blago kot dober gospodarstvenik in ločeno od lastnih zalog, tako da je ves čas mogoče ugotoviti, katero blago je konsignantovo.

Konsignatar mora obvestiti konsignanta o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo svojo vrednost. Če nima časa čakati na njegova navodila ali če ta z navodili zavlačuje, grozi pa nevarnost znatnejše poškodbe, mora blago na najprimernejši način prodati.

Konsignant ali od njega pooblaščena oseba ima pravico v delovnem času pregledati blago in popisati stanje zaloge v konsignacijskem skladišču.

6. člen — Prodaja blaga in provizija

Konsignatar prodaja blago v svojem imenu in na račun konsignanta. Najnižja prodajna cena je ________________.

Konsignatar blaga ne sme prodati pod dogovorjeno ceno ali pod drugimi neugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, razen če konsignant pred sklenitvijo posla pisno soglaša. Če to stori, mora konsignantu povrniti razliko in povzročeno škodo.

Če konsignatar proda blago pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, gre vsa tako dosežena korist konsignantu.

Provizija konsignatarja znaša ________________. Pravico do provizije pridobi, ko je posel izvršen.

Konsignatar, ki v svojem ravnanju ni bil zvest konsignantu, nima pravice do plačila.

7. člen — Obračun in poročanje o zalogi

Konsignatar konsignantu poroča o prodanem blagu in o stanju zaloge ________________, in sicer brez nepotrebnega odlašanja po izteku obdobja.

Obračun vsebuje popis prodanega blaga po postavkah, dosežene prodajne cene, obračunano provizijo in stanje zaloge, ki ostaja v konsignacijskem skladišču.

Konsignatar mora konsignantu izročiti vse, kar je iz opravljenih poslov prejel, in nanj prenesti terjatve ter druge pravice, ki si jih je pridobil nasproti kupcem, s katerimi je posel sklenil v svojem imenu in na račun konsignanta.

8. člen — Plačilo konsignantu

Konsignatar plača konsignantu dosežene prodajne cene, zmanjšane za dogovorjeno provizijo, ________________.

Plačilo se opravi na transakcijski račun konsignanta ________________.

Za zamudo pri plačilu se plačajo zakonske zamudne obresti.

9. člen — Stroški skladiščenja

Plačilo za uporabo skladišča in transportnih sredstev konsignatarja ________________.

Konsignant mora konsignatarju povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršitev naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko so bili plačani.

10. člen — Zastavna pravica konsignatarja

Konsignatar ima zastavno pravico na blagu, ki je predmet te pogodbe, dokler je blago pri njem ali pri nekom, ki ga ima v posesti zanj, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča razpolaganje z njim.

Iz vrednosti tega blaga se konsignatar lahko poplača pred drugimi konsignantovimi upniki za svoje terjatve iz vseh poslov s konsignantom.

11. člen — Davek na dodano vrednost in računi

Prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, se po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost, šteje za dobavo blaga.

Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka na dodano vrednost nastaneta, ko je blago dobavljeno. Če je plačilo izvršeno prej, nastane obveznost obračuna na dan prejema plačila in od prejetega zneska.

Stranki si izmenjata račune v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost in poskrbita, da se redni obračun po tej pogodbi in izdani računi ujemajo.

12. člen — Trajanje in odpoved pogodbe

Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati ________________.

Vsaka stranka lahko pogodbo prekine z odpovedjo. Odpoved mora biti vročena drugi stranki in se sme dati ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času.

Odpovedni rok znaša ________________ in teče od vročitve odpovedi drugi stranki.

Stranka lahko odstopi od pogodbe brez odpovednega roka, če druga stranka kljub pisnemu opominu z dodatnim rokom ne izpolni svojih obveznosti iz te pogodbe.

13. člen — Vrnitev neprodanega blaga

Ob prenehanju te pogodbe konsignatar vrne konsignantu vse neprodano blago iz konsignacijskega skladišča ________________.

Blago se vrne v stanju, v kakršnem je bilo izročeno, razen običajne obrabe zaradi razstavljanja in predstavljanja kupcem.

O vrnitvi stranki sestavita zapisnik s popisom vrnjenih količin in opravita končni obračun opravljenih prodaj, provizije in morebitnih stroškov.

Konsignant lahko vrnitev blaga zahteva tudi med trajanjem pogodbe, če konsignatar krši obveznosti iz te pogodbe.

14. člen — Končne določbe

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, se smiselno uporabljajo pravila Obligacijskega zakonika o komisijski pogodbi in, kolikor ta ne urejajo kakega vprašanja, pravila o pogodbi o naročilu.

Ta pogodba velja, ko jo podpišeta obe stranki. Spremembe in dopolnitve so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu konsignanta.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Sklenjeno v kraju ________________, dne ________________.

Konsignant

Konsignatar

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Izraza »konsignacija« Obligacijski zakonik in Zakon o davku na dodano vrednost ne uporabljata; razmerje, v katerem konsignatar v svojem imenu in na račun konsignanta za provizijo prodaja blago, ustreza opredelitvi komisijske pogodbe (Obligacijski zakonik, 788. člen).
  • Za sklenitev se ne zahteva nikakršna oblika; pisna oblika je stvar dokaza, ne veljavnosti (Obligacijski zakonik, 51. člen).
  • Konsignatar mora zaupano blago hraniti kot dober gospodarstvenik in odgovarja tudi za naključno uničenje ali poškodbo blaga, če ga ni zavaroval, čeprav bi ga bil po naročilu moral (Obligacijski zakonik, 793. člen).
  • Ob prevzemu blaga od prevoznika mora konsignatar ugotoviti njegovo stanje in konsignantu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga ter vidne poškodbe ali primanjkljaj, sicer odgovarja za škodo (Obligacijski zakonik, 794. člen).
  • Račun o opravljenem poslu mora konsignatar dati brez nepotrebnega odlašanja in izročiti vse, kar je iz posla prejel (Obligacijski zakonik, 797. člen).
  • Za izpolnitev obveznosti kupca konsignatar odgovarja samo, če je to posebej jamčil (del credere), in ima v tem primeru pravico do posebnega plačila (Obligacijski zakonik, 798. člen).
  • Konsignatar ima zastavno pravico na blagu iz pogodbe, dokler je blago pri njem, in se iz njegove vrednosti poplača pred drugimi konsignantovimi upniki za terjatve iz vseh poslov z njim (Obligacijski zakonik, 803. člen).
  • Prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, se za DDV šteje za dobavo blaga; obdavčljivi dogodek nastane, ko je blago dobavljeno (Zakon o davku na dodano vrednost, 6. in 33. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Zahteva zakona po določeni obliki velja tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 333. člen

    Če trajanje dolžniškega razmerja ni določeno, ga vsaka stranka lahko prekine z odpovedjo. Odpoved mora biti vročena drugi stranki in se sme dati ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času. Razmerje preneha po preteku dogovorjenega odpovednega roka.

  • Obligacijski zakonik, 788. člen

    S komisijsko pogodbo se komisionar zaveže, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov. Komisionar ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno.

  • Obligacijski zakonik, 789. člen

    Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naročilu, če ni s komisijskimi pravili drugače določeno.

  • Obligacijski zakonik, 790. člen

    Če komisionar sklene posel pod neugodnejšimi pogoji od določenih v naročilu, mora povrniti razliko in povzročeno škodo. Korist iz posla, sklenjenega pod ugodnejšimi pogoji, gre v celoti komitentu.

  • Obligacijski zakonik, 793. člen

    Komisionar mora hraniti zaupano blago kot dober gospodarstvenik. Odgovoren je tudi za naključno uničenje ali poškodbo blaga, če ga ni zavaroval, čeprav bi ga bil po naročilu moral.

  • Obligacijski zakonik, 794. člen

    Ko komisionar prevzame blago od prevoznika, mora ugotoviti njegovo stanje in komitentu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga ter vidne poškodbe ali primanjkljaj; sicer odgovarja za škodo. Ukreniti mora vse za ohranitev komitentovih pravic nasproti odgovorni osebi.

  • Obligacijski zakonik, 795. člen

    Komisionar mora obvestiti komitenta o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo vrednost; če grozi nevarnost znatnejše poškodbe in ni časa čakati na navodila, mora blago na najprimernejši način prodati.

  • Obligacijski zakonik, 797. člen

    Komisionar mora dati račun o opravljenem poslu brez nepotrebnega odlašanja in komitentu izročiti vse, kar je iz posla prejel. Nanj lahko prenese tudi terjatve in druge pravice, pridobljene nasproti tretjemu.

  • Obligacijski zakonik, 798. člen

    Komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, če je to posebej jamčil (del credere). V tem primeru ima pravico tudi do posebnega plačila (del credere provizija).

  • Obligacijski zakonik, 799. člen

    Komitent mora plačati provizijo, ko je posel izvršen. Če se posel izvršuje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila po vsaki delni izpolnitvi. Komisionar, ki ni bil zvest komitentu, nima pravice do plačila.

  • Obligacijski zakonik, 800. člen

    Če znesek plačila ni določen v pogodbi ali tarifi, gre komisionarju plačilo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu. Nesorazmerno veliko plačilo lahko sodišče na komitentovo zahtevo zniža na pravičen znesek.

  • Obligacijski zakonik, 801. člen

    Komitent mora komisionarju povrniti stroške, potrebne za izvršitev naročila, skupaj z obrestmi od dneva plačila, in mu posebej plačati za uporabo njegovih skladišč in transportnih sredstev, če to ni zajeto že s plačilom za izvršitev posla.

  • Obligacijski zakonik, 803. člen

    Komisionar ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet komisijske pogodbe, dokler so pri njem. Iz njihove vrednosti se poplača pred drugimi komitentovimi upniki za terjatve iz vseh komisijskih poslov s komitentom.

  • Obligacijski zakonik, 805. člen

    Komisionarjevi upniki ne morejo niti v njegovem stečaju z izvršilnimi ukrepi seči na pravice in stvari, ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju naročila pridobil v svojem imenu, toda za komitenta.

  • Zakon o davku na dodano vrednost, 6. člen, drugi odstavek, točka c

    Za dobavo blaga se šteje tudi prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.

  • Zakon o davku na dodano vrednost, 33. člen

    Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Če je plačilo izvršeno prej, nastane obveznost obračuna na dan prejema plačila.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec konsignacijske pogodbe?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca ni, poleg tega pogodbe s tem imenom slovenski predpisi sploh ne urejajo. Besedilo sestavita stranki sami, vsebino razmerja pa je smiselno opreti na pravila o komisijski pogodbi iz 788. do 806. člena Obligacijskega zakonika.

Kakšna je razlika med konsignacijsko in komisijsko pogodbo?

Konsignacija je v praksi trajna oblika komisijske prodaje z zalogo blaga pri prodajalcu. Komisijska pogodba po 788. členu Obligacijskega zakonika zajema enega ali več zaupanih poslov, pri konsignaciji pa konsignant blago vnaprej pripelje v skladišče konsignatarja, ki ga sproti prodaja, redno obračunava in neprodano vrača.

Čigavo je blago v konsignacijskem skladišču?

Konsignantovo, dokler ga konsignatar ne proda naprej. Pogodba sama lastninske pravice ne prenese: konsignatar posle opravlja v svojem imenu, vendar na račun konsignanta (788. člen Obligacijskega zakonika), zato se stranki v pogodbi izrecno dogovorita, da blago do prodaje ostane konsignantova last.

Ali mora biti konsignacijska pogodba pisna in overjena pri notarju?

Ne. Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika (51. člen Obligacijskega zakonika) in pogodba velja, ko jo podpišeta obe stranki. Pisna oblika je vseeno smiselna, ker so provizija, najnižja prodajna cena, obračunska obdobja in stanje zaloge sicer težko dokazljivi.

Kolikšna je provizija konsignatarja in kdaj zapade?

Toliko, kolikor se stranki dogovorita, plačilo pa zapade, ko je posel izvršen (799. člen Obligacijskega zakonika). Če znesek ni določen v pogodbi ali tarifi, gre konsignatarju plačilo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu; nesorazmerno visoko plačilo lahko sodišče na zahtevo konsignanta zniža na pravičen znesek (800. člen).

Kako je s plačilom DDV pri konsignaciji?

Prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, se šteje za dobavo blaga (6. člen, drugi odstavek, točka c Zakona o davku na dodano vrednost). Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta, ko je blago dobavljeno (33. člen istega zakona). Konkreten trenutek obračuna in način izdaje računov je vprašanje za računovodjo.

Kdo plača skladiščenje in zavarovanje blaga?

Skladiščenje konsignant, če to ni že zajeto v proviziji: konsignatarju mora posebej plačati za uporabo njegovih skladišč in transportnih sredstev (801. člen, drugi odstavek Obligacijskega zakonika). Zavarovanje je stvar dogovora, vendar konsignatar odgovarja tudi za naključno uničenje ali poškodbo blaga, če ga ni zavaroval, čeprav bi ga bil po naročilu moral (793. člen).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Podjetje in poslovanje.