Deli tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih členov Zakona o prekrških in Zakona o brezplačni pravni pomoči.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o prekrških, 18. člen, prvi odstavek
Če se izreče globa, se v odločbi oziroma sodbi o prekršku določi tudi rok, v katerem mora biti plačana. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši kot tri mesece.
Zakon o prekrških, 19.a člen, prvi odstavek (člen dodan z ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.
Zakon o prekrških, 19.a člen, drugi odstavek (besedilo po ZP-1L, Uradni list RS, št. 10/26)
Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, in ki mu v štirih letih pred pravnomočnostjo odločbe oziroma sodbe o prekršku ni bil izdan pravnomočni sklep v skladu s šestim odstavkom 202.c člena tega zakona.
Zakon o prekrških, 19.a člen, tretji odstavek (drugi stavek po ZP-1L, Uradni list RS, št. 10/26)
Obseg dela v splošno korist določi sodišče tako, da za vsakih začetih 10 eurov globe in stroškov postopka določi eno uro dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Delo v splošno korist mora biti opravljeno v roku največ šestih mesecev od začetka izvrševanja dela v splošno korist.
Zakon o prekrških, 19.a člen, četrti odstavek (člen dodan z ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če sodišče ob upoštevanju storilčeve delovne zmožnosti, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število ur dela v splošno korist zviša ali zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 30 in več kot 400 ur.
Zakon o prekrških, 19.a člen, peti odstavek (člen dodan z ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če storilec obseg ur dela v splošno korist, ki mu je bil določen v sklepu iz četrtega odstavka 202.c člena tega zakona, opravi v celoti, se izrečena globa in stroški postopka ne izterjajo.
Zakon o prekrških, 19.a člen, šesti odstavek (dodan z ZP-1L, Uradni list RS, št. 10/26)
Če storilec v celoti ali delno ni opravil določenega obsega ur dela v splošno korist, ki mu je bil določen v sklepu iz četrtega odstavka 202.c člena tega zakona, se neizvršeni del izrečene globe in stroškov postopka prisilno izterja. O tem mora biti storilec v sklepu poučen.
Zakon o prekrških, 20. člen, prvi odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če globa in stroški postopka niso plačani v roku, ki je določen v odločbi ali sklepu, se izterjajo prisilno.
Zakon o prekrških, 202.c člen, prvi odstavek (člen v celoti nadomeščen z ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist lahko storilec vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku. Predlog mora vsebovati navedbo odločbe, na katero se nanaša, dejstva, s katerimi se utemeljuje upravičenost do dela v splošno korist, in podpis predlagatelja. Pravočasen predlog, ki je vložen pri prekrškovnem organu ali nepristojnem sodišču, se nemudoma posreduje pristojnemu sodišču.
Zakon o prekrških, 202.c člen, drugi odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Nedovoljen ali prepozen predlog sodišče zavrže s sklepom. Nepopoln predlog sodišče pozove storilca dopolniti; če storilec predloga v roku ne dopolni, ga sodišče zavrže. Neutemeljen predlog sodišče s sklepom zavrne. Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve sklepa; višje sodišče mora o njej odločiti v 15 dneh od prejema spisa.
Zakon o prekrških, 202.c člen, tretji odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Pri ugotavljanju materialnega pogoja iz drugega odstavka 19.a člena sodišče smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, po potrebi pa lahko izvede tudi narok za zaslišanje storilca ali od njega zahteva pisno dopolnitev predloga.
Zakon o prekrških, 202.c člen, četrti odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če sodišče ugodi predlogu, izda sklep o nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, s katerim določi število ur dela in rok za opravo tega dela. Ta sklep, zoper katerega ni pritožbe, sodišče vroči predlagatelju in pristojnemu organu socialnega varstva.
Zakon o prekrških, 202.c člen, peti odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če storilec delo opravi v celoti, pristojni organ socialnega varstva o tem nemudoma obvesti sodišče, ki je izdalo sklep o nadomestitvi.
Zakon o prekrških, 202.c člen, šesti odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če storilec nalog ne opravi v celoti, organ socialnega varstva o tem obvesti sodišče, navede število ur opravljenega dela in kratko pojasni razloge, če so mu znani. Sodišče v tem primeru ustavi izvrševanje sklepa o nadomestitvi. O tem mora biti storilec v sklepu poučen.
Zakon o prekrških, 202.c člen, sedmi odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu organa socialnega varstva na razgovor glede oprave dela v splošno korist, se vabilu izmika ali se izogiba začetku opravljanja dela, organ socialnega varstva o tem obvesti pristojno sodišče, ki ustavi izvrševanje sklepa o nadomestitvi. O tem mora biti storilec v sklepu poučen.
Zakon o brezplačni pravni pomoči, 13. člen (besedilo po ZBPP-C, Uradni list RS, št. 19/15)
Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da bi bilo socialno stanje ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.