Deli te vloge izhajajo iz spodaj navedenih členov in iz objavljenega opisa Finančne uprave RS.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o prekrških, 18. člen, prvi odstavek
Če se izreče globa, se v odločbi oziroma sodbi o prekršku določi tudi rok, v katerem mora biti plačana. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši kot tri mesece.
Zakon o prekrških, 18. člen, drugi odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Storilec lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprosi za obročno plačilo globe. S sklepom se določita način odplačevanja in rok plačila; ta rok ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20 eurov za fizične in odgovorne osebe ter 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Storilec mora biti o možnosti in načinu predlaganja obročnega plačila opozorjen v plačilnem nalogu, odločbi oziroma sodbi, s katero mu je izrečena globa. Zoper sklep o obročnem odplačevanju ni pritožbe.
Zakon o prekrških, 18. člen, tretji odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če storilec pri organu, ki je izrekel globo, vloži prošnjo za obročno plačilo globe, ta organ pošlje prošnjo v pristojno reševanje organu, pristojnemu za prisilno izterjavo, skupaj s terjatvijo, ko ta postane pravnomočna in izvršljiva.
Zakon o prekrških, 18. člen, četrti odstavek
Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka za plačilo globe, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki. Storilca je treba opozoriti na posledice zamude.
Zakon o prekrških, 18. člen, peti odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Določbe, ki urejajo roke za plačilo globe, obročno plačilo in način izterjave, se uporabljajo tudi za stroške postopka o prekršku in odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska.
Zakon o prekrških, 19.a člen, prvi odstavek (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. O predlogu odloča sodišče.
Zakon o prekrških, 20. člen (besedilo po ZP-1J, Uradni list RS, št. 32/16)
Če globa in stroški postopka niso plačani v roku, ki je določen v odločbi ali sklepu, se izterjajo prisilno. Storilcu, zoper katerega se vodi prisilna izterjava, se v upravnem postopku do plačila, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti odločbe, ne izda potrdila iz uradne evidence in ne izda ali podaljša dovoljenja s tistega upravnega področja, na katerem je bil storjen prekršek, če se to področje nanaša na javni red, organizacijo javnih zbiranj, vozniška dovoljenja ali registracijo motornih vozil.
Zakon o prekrških, 202. člen, prvi odstavek
Globo, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in plačilo stroškov postopka izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku.
Zakon o davčnem postopku, 2. člen, tretji odstavek
Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 63. člen
Med vloge sodijo tudi prošnje in predlogi. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana, ali vloga v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se izroči neposredno organu, pošlje po pošti ali po elektronski poti.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 66. člen
Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca ter osebno ime oziroma firmo in prebivališče oziroma sedež vlagatelja. Organ lahko zahteva navedbo uradno dodeljene identifikacijske številke, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke.
Finančna uprava RS, podrobnejši opis: Obročno plačevanje glob in ostalih prekrškovnih obveznosti po Zakonu o prekrških
Zakon o prekrških ne predpisuje posebne oblike vloge oziroma obrazca. Prosilec mora v vlogi navesti svoje identifikacijske podatke (ime in priimek oziroma firmo, naslov, davčno številko), podatke o izvršilnem naslovu (vrsto akta, datum in številko, prekrškovni organ, ki ga je izdal, in obveznost, ki iz njega izhaja) ter število obrokov od 2 do največ 12. Vloga se vloži pri Finančnem uradu Maribor za terjatve, ki jih izreka Policija, pri Finančnem uradu Murska Sobota za terjatve drugih prekrškovnih organov, za terjatve Finančne uprave RS pa pri uradu, pri katerem je storilec vpisan v davčni register. Dokazil ni treba prilagati, ker odobritev ni pogojena s socialnim položajem oziroma premoženjskim stanjem prosilca.