Predlog za delitev skupnega premoženja

Predlog, s katerim zakonec ali zunajzakonski partner sodišču predlaga, naj razdeli skupno premoženje, ker o delitvi ni sporazuma. Vloži se pri okrajnem sodišču in se obravnava v nepravdnem postopku. Uporabi se tudi med trajanjem zakonske zveze, ne le po razvezi.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

1
Najprej poskus sporazuma
Sodišče v nepravdnem postopku odloči, če med skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi (prvi odstavek 155. člena ZNP-1). Sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki ga zakonca skleneta med seboj, mora biti v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 64. člena DZ).
2
Popis premoženja, dolgov in terjatev
Pred ugotavljanjem deležev se ugotovijo dolgovi in terjatve glede skupnega premoženja (72. člen DZ). V predlog sodi popis vsega, kar se deli, in navedba, kaj je posebno premoženje posameznega zakonca (77. člen DZ) in zato ni predmet delitve.
3
Deleža: enaka, dokler se ne dokaže drugače
Šteje se, da sta deleža enaka; kdor zatrjuje drugačno razmerje, mora to dokazati, neznatna razlika v prispevkih pa se ne upošteva (prvi odstavek 74. člena DZ). Če sta deleža sporna, sodišče udeleženca napoti na pravdo (tretji odstavek 155. člena ZNP-1).
4
Vložitev pri pristojnem sodišču in taksa
Predlog se vloži pri okrajnem sodišču (10. člen ZNP-1), krajevno pristojnost pa določa 163. člen ZNP-1. Sodno takso plača predlagatelj ob vložitvi (3. in 5. člen ZST-1); pri nepremičnini sodišče postopek delitve po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi (156. člen ZNP-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Sodišče

Več informacij

Predlog se vloži pri okrajnem sodišču. Če se deli nepremičnina, pri tistem, na območju katerega leži.

Okrajno sodišče v

Zakaj je to potrebno?

Krajevno pristojnost določa 163. člen ZNP-1: sodišče lege nepremičnine, sicer tudi sodišče skupnega ali zadnjega skupnega prebivališča.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za delitev skupnega premoženja

1. člen — Naslovnik

OKRAJNO SODIŠČE V ________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________

Zadeva: predlog za delitev skupnega premoženja. Vrednost predmeta postopka: ________________ EUR.

2. člen — Razmerje med udeležencema

Udeleženca sta bila ________________. Njuna življenjska skupnost se je začela ________________.

3. člen — Skupno premoženje

V skupno premoženje udeležencev spadajo naslednje nepremičnine: ________________.

V skupno premoženje spadajo tudi naslednje premičnine in druge premoženjske pravice: ________________.

Ocenjena skupna vrednost premoženja, ki je predmet delitve, znaša ________________ EUR.

Navedeno premoženje je bilo pridobljeno z delom oziroma odplačno med trajanjem življenjske skupnosti udeležencev.

4. člen — Deleža na skupnem premoženju

Deleža udeležencev na skupnem premoženju sta enaka, torej vsak do ene polovice.

5. člen — Predlagani način delitve

Sporazum o delitvi skupnega premoženja med udeležencema ni bil dosežen, zato predlagatelj predlaga, da o delitvi odloči sodišče.

Predlagatelj predlaga naslednjo delitev: ________________.

6. člen — Dokazi

Predlagatelj predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________.

7. člen — Predlog sklepa

Na podlagi navedenega predlagatelj sodišču predlaga, da izda sklep, s katerim ugotovi obseg skupnega premoženja udeležencev in deleža udeležencev na njem ter skupno premoženje razdeli tako, kot je predlagano v tem predlogu.

Predlagatelj predlaga tudi, da sodišče odloči, da udeleženec, ki ima posamezne stvari v posesti, te izroči udeležencu, ki mu po delitvi pripadajo.

Skupne stroške postopka naj udeleženca krijeta v sorazmerju z velikostjo svojih deležev.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Sodno takso plača predlagatelj ob vložitvi predloga (3. člen in prva točka drugega odstavka 5. člena ZST-1). Vrednost predmeta postopka se določi po vrednosti premoženja, ki se deli (27. člen ZST-1).
Če bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje predlagatelja ali njegovih družinskih članov, lahko sodišče na predlog stranke plačilo oprosti, odloži ali dovoli obročno plačilo (11. in 12. člen ZST-1).
Sodišče v nepravdnem postopku o delitvi odloči le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev. Če spor je, sodišče udeleženca napoti na pravdo (tretji odstavek 155. člena ZNP-1).
Če je predmet delitve nepremičnina, sodišče po uradni dolžnosti obvesti zemljiškoknjižno sodišče, ki odloči o vpisu zaznambe postopka delitve v zemljiško knjigo (tretji in četrti odstavek 156. člena ZNP-1).
Sporazuma o delitvi skupnega premoženja ta vloga ne nadomešča. Pogodba glede premoženjskih pravic, ki jo zakonca skleneta med seboj, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 64. člena DZ).
To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za predlog za delitev skupnega premoženja ni; pri premoženju večje vrednosti ali v zapletenih razmerjih naj vlogo pregleda odvetnik.

Na kratko

Predlog se vloži, kadar med zakoncema ni sporazuma o delitvi skupnega premoženja (prvi odstavek 155. člena ZNP-1).
O predlogu na prvi stopnji odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku (prvi odstavek 10. člena ZNP-1).
Če v skupno premoženje spada nepremičnina, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega nepremičnina leži; sicer tudi sodišče zadnjega skupnega prebivališča zakoncev (163. člen ZNP-1).
Predlog mora vsebovati opis razmerja, pomembna dejstva, dokaze in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih za tožbo določa zakon o pravdnem postopku (23. člen ZNP-1).
Ker se smiselno uporabljajo pravila o delitvi solastnine, je treba navesti tudi opis premoženja, velikost deležev in imetnike stvarnih pravic, pri nepremičnini pa zemljiškoknjižne podatke (156. in 164. člen ZNP-1).
Šteje se, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka; drugačno razmerje mora dokazati tisti, ki ga zatrjuje (prvi odstavek 74. člena Družinskega zakonika).
Sodišče o delitvi odloči le, če med udeležencema ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev; sicer ju napoti na pravdo (drugi in tretji odstavek 155. člena ZNP-1).
Sodno takso plača predlagatelj ob vložitvi predloga; vrednost predmeta postopka se določi po vrednosti premoženja, ki se deli (3., 5. in 27. člen Zakona o sodnih taksah).

Pravne podlage in uradni viri

Deli predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Družinski zakonik, 71. člen
Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če njuna zakonska zveza preneha. Med trajanjem zakonske zveze se razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.
Družinski zakonik, 67. člen
Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti, ter premoženje, pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja.
Družinski zakonik, 77. člen
Posebno premoženje vsakega zakonca je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med njenim trajanjem, in stvari manjše vrednosti za izključno osebno rabo. Posebno premoženje ni predmet delitve.
Družinski zakonik, 72. člen
Pred ugotavljanjem deleža vsakega zakonca na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.
Družinski zakonik, 74. člen
Pri delitvi se šteje, da sta deleža enaka; zakonca lahko dokažeta drugačno razmerje prispevkov. Sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti dohodke, pomoč drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, gospodinjsko delo ter skrb za dom in družino.
Družinski zakonik, 76. člen
Zakoncu se na njegov predlog na račun njegovega deleža dodelijo predmeti, namenjeni opravljanju njegovega poklica ali dejavnosti, in predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi.
Družinski zakonik, 4. člen
Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med partnerjema enake pravne posledice po Družinskem zakoniku, kakor če bi bila sklenjena zakonska zveza. O obstoju skupnosti sodišče odloči v postopku za ugotovitev pravice, z učinkom samo v tej zadevi.
Družinski zakonik, 64. člen, drugi odstavek
Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.
Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen
V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.
Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen
Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih za tožbo določa zakon o pravdnem postopku.
Zakon o nepravdnem postopku, 155. člen
Sodišče odloči o delitvi, če med skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi in če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev. Če spor je, jih napoti na pravdo.
Zakon o nepravdnem postopku, 156. člen
Predlog za delitev mora vsebovati opis stvari, podatke o lastnikih in velikosti njihovih deležev ter podatke o imetnikih stvarnih pravic. Pri nepremičnini je treba navesti zemljiškoknjižne podatke. Postopek za delitev nepremičnine se zaznamuje v zemljiški knjigi.
Zakon o nepravdnem postopku, 159. člen
Sodišče v sklepu o delitvi odloči, da morajo udeleženci, ki imajo stvar ali dele stvari v posesti, te izročiti udeležencem, ki jim po delitvi pripadajo.
Zakon o nepravdnem postopku, 161. člen
Skupne stroške postopka krijejo lastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev.
Zakon o nepravdnem postopku, 162. člen
V postopku za delitev skupnega premoženja sodišče odloči, kateremu udeležencu se dodelijo posamezne stvari, glede na potrebe udeležencev in njihove upravičene interese na posameznih stvareh.
Zakon o nepravdnem postopku, 163. člen
Če v skupno premoženje spadajo nepremičnine, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ležijo. Kadar premoženje ne obsega samo nepremičnin, je pristojno tudi sodišče skupnega ali zadnjega skupnega prebivališča zakoncev.
Zakon o nepravdnem postopku, 164. člen
V postopku za delitev skupnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe o delitvi stvari v solastnini.
Zakon o sodnih taksah, 3. in 5. člen
Takso plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka. Taksna obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka.
Zakon o sodnih taksah, 27. člen
V postopku delitve stvari ali skupnega premoženja se vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za predlog za delitev skupnega premoženja?

Ne. Sodstvo objavlja obrazce za izvršbo, prekrške, sodni register in nekatere druge postopke, za nepravdne postopke pa ne. Obvezno vsebino predloga določata 23. in 156. člen Zakona o nepravdnem postopku, besedilo pa sestavi predlagatelj sam.

Katero sodišče je pristojno?

Okrajno sodišče (prvi odstavek 10. člena ZNP-1). Če v skupno premoženje spada nepremičnina, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega nepremičnina leži; če premoženje ne obsega samo nepremičnin, je pristojno tudi sodišče, kjer imata ali sta imela zakonca skupno prebivališče (163. člen ZNP-1).

Koliko stane vložitev predloga?

Sodno takso plača predlagatelj ob vložitvi predloga (3. člen in prva točka drugega odstavka 5. člena ZST-1). Višina je odvisna od vrednosti predmeta postopka, ta pa se v delitvenem postopku določi po vrednosti premoženja, ki se deli (27. člen ZST-1). Sodišče lahko stranko plačila oprosti ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje (11. člen ZST-1).

Do kdaj lahko vložim predlog?

Zakon roka za vložitev predloga za delitev skupnega premoženja ne določa. Skupno premoženje se razdeli, če zakonska zveza preneha, med njenim trajanjem pa na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev (prvi odstavek 71. člena Družinskega zakonika).

Ali moram najprej razvezati zakonsko zvezo?

Ne. Delitev je mogoča tudi med trajanjem zakonske zveze, na predlog enega od zakoncev (prvi odstavek 71. člena DZ).

Velja to tudi za zunajzakonsko partnerja?

Da. Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med partnerjema enake pravne posledice po Družinskem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo (prvi odstavek 4. člena DZ). Če je obstoj skupnosti sporen, sodišče o tem vprašanju odloči v istem postopku, z učinkom samo v tej zadevi (drugi odstavek 4. člena DZ).

Kaj, če se ne strinjava, kaj sploh spada v skupno premoženje?

Sodišče o delitvi v nepravdnem postopku odloči le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev. Če spor je, sodišče udeleženca napoti na pravdo (tretji odstavek 155. člena ZNP-1), predlog za delitev pa se do konca pravde ne more rešiti.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 28. september 2026. Več dokumentov v rubriki Razveza in razmerja.