Preskoči na vsebino

Sporazum o delitvi skupnega premoženja

Sporazum, s katerim zakonca ali zunajzakonska partnerja določita obseg svojega skupnega premoženja, svoja deleža na njem in način delitve. Uporabi se ob razvezi, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ali med trajanjem zveze. Ker mora biti tak sporazum sklenjen v obliki notarskega zapisa, je izpolnjena listina podlaga za sestavo notarskega zapisa in ne nadomestek zanj.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej obseg, šele nato deleža

    Sporazum o delitvi vsebuje tudi sporazum o obsegu skupnega premoženja (71. člen DZ). Preden se pogovarjata o odstotkih, torej zapišita, kaj vse v skupno premoženje sodi in kaj je posebno premoženje vsakega od vaju (77. člen DZ).

  2. 2

    Dolgovi in terjatve pred deleži

    Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede skupnega premoženja (72. člen DZ). Dogovor med vama o tem, kdo kredit odplača, ne veže banke: za skupne obveznosti odgovarjata nerazdelno (82. člen DZ), zato je za spremembo kreditne pogodbe potrebno soglasje upnika.

  3. 3

    Deleža in način delitve

    Šteje se, da sta deleža enaka, dogovorita pa se lahko tudi drugače (73. in 74. člen DZ). Ko sta deleža znana, se dogovorita o načinu delitve; za delitev šteje tudi dogovor, da postaneta solastnika v sorazmerju z deležema (75. člen DZ).

  4. 4

    Nato k notarju

    Pogodbe glede premoženjskih pravic med zakoncema morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (64. člen DZ); brez te oblike posel ni veljaven (48. člen Zakona o notariatu). Izpolnjeno listino vzemita s seboj — notarju prihrani ugotavljanje, kaj sta se dogovorila. Za sporazumno razvezo mora biti notarski zapis izvršljiv (96. člen DZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Udeleženca sporazuma

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa nepremičnine ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (31. in 32. člen ZZK-1).

Udeleženca sta
Zakaj je to potrebno?

Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med partnerjema enake pravne posledice kot zakonska zveza (4. člen DZ).

Stanje zveze
Zakaj je to potrebno?

Skupno premoženje se razdeli ob prenehanju zveze, na podlagi sporazuma pa tudi med njenim trajanjem (71. člen DZ).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Sporazum o delitvi skupnega premoženja

1. člen — Udeleženca sporazuma

Prvi udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in drugi udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

ki sta ________________, skleneta naslednji sporazum o delitvi skupnega premoženja.

2. člen — Obseg skupnega premoženja

Udeleženca soglašata, da v njuno skupno premoženje sodijo naslednje nepremičnine: ________________.

V skupno premoženje sodijo tudi naslednje premičnine: ________________.

V skupno premoženje sodijo naslednja denarna sredstva in vrednostni papirji: ________________.

V skupno premoženje sodijo naslednji poslovni deleži in druge premoženjske pravice: ________________.

Udeleženca soglašata, da je s tem členom obseg njunega skupnega premoženja določen v celoti.

3. člen — Posebno premoženje

Naslednje premoženje je posebno premoženje posameznega udeleženca in ni predmet tega sporazuma: ________________.

Posebno premoženje je tisto, ki ga je udeleženec pridobil pred sklenitvijo zveze ali neodplačno med njenim trajanjem, ter stvari manjše vrednosti za njegovo izključno osebno rabo.

4. člen — Dolgovi in terjatve

Skupno premoženje bremenijo naslednji dolgovi: ________________.

V skupno premoženje sodijo naslednje terjatve: ________________.

Udeleženca sta seznanjena, da za skupne obveznosti odgovarjata nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju in da dogovor med njima sam po sebi ne učinkuje proti upniku. Za prevzem obveznosti nasproti upniku je potrebno njegovo soglasje.

Udeleženec, ki plača več, kakor znaša njegov del skupne obveznosti, lahko od drugega terja povračilo razlike.

5. člen — Deleža na skupnem premoženju

Udeleženca soglašata, da znaša delež prvega udeleženca ________________ in delež drugega udeleženca ________________.

Udeleženca sta seznanjena, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža enaka, in da se neznatna razlika v prispevkih ne upošteva.

6. člen — Način delitve

Skupno premoženje se razdeli tako, da posamezne stvari in pravice pripadejo vsakemu od udeležencev v izključno last.

Prvemu udeležencu ________________ pripade: ________________.

Drugemu udeležencu ________________ pripade: ________________.

Udeleženca soglašata, da je s to delitvijo njuno skupno premoženje razdeljeno v celoti in da drug do drugega iz naslova skupnega premoženja nimata nobenih nadaljnjih zahtevkov.

7. člen — Davek in stroški

Udeleženca ugotavljata, da se od prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema davek na promet nepremičnin ne plača.

Stroške sestave notarskega zapisa, overitev in vpisa v zemljiško knjigo nosita udeleženca vsak do polovice, če se ne dogovorita drugače.

8. člen — Oblika sporazuma

Udeleženca sta seznanjena, da morajo biti pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, sklenjene v obliki notarskega zapisa in da pravni posel, ki ni sklenjen v tej obliki, ni veljaven.

Udeleženca soglašata, da bo ta sporazum sklenjen v obliki notarskega zapisa, in ta listina velja kot njun dogovor o njegovi vsebini.

9. člen — Končne določbe

Udeleženca izjavljata, da sta drug drugega seznanila s svojim premoženjskim stanjem in da jima je obseg skupnega premoženja iz 2. člena v celoti znan.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne v enaki obliki, kakor je sklenjen ta sporazum.

Morebitne spore iz tega sporazuma udeleženca rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Sporazum je sestavljen v ________________ in je podpisan v toliko izvodih, kolikor jih potrebujeta udeleženca in notar.

Prvi udeleženec

Drugi udeleženec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (64. člen Družinskega zakonika, drugi odstavek; 47. člen Zakona o notariatu). Pravni posel, ki ni sklenjen v tej obliki, ni veljaven (48. člen Zakona o notariatu). Izpolnjena listina je podlaga za notarski zapis in ga ne nadomesti.
  • Pri sporazumni razvezi pred sodiščem mora biti sporazum o delitvi skupnega premoženja sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa (96. člen Družinskega zakonika); enako velja za razvezo pred notarjem (97. člen istega zakonika).
  • Člen z zemljiškoknjižnim dovolilom se izpiše, ko so v obrazcu navedene nepremičnine. Podpis na dovolilu mora biti overjen (23. člen Stvarnopravnega zakonika), lastninska pravica pa preide šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen istega zakonika).
  • Dogovor o tem, kdo odplača skupni dolg, ne učinkuje proti upniku: za skupne obveznosti odgovarjata udeleženca nerazdelno (82. člen Družinskega zakonika). Za spremembo kreditne pogodbe je potrebno soglasje banke.
  • Od prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji se davek na promet nepremičnin ne plača (10. člen Zakona o davku na promet nepremičnin). Za notarski zapis se plača nagrada po notarski tarifi.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Pri večjem premoženju, poslovnih deležih ali spornem obsegu skupnega premoženja naj sporazum pred podpisom pregleda odvetnik.

Sporazum o delitvi skupnega premoženja

1. člen — Udeleženca sporazuma

Prvi udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in drugi udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

ki sta ________________, skleneta naslednji sporazum o delitvi skupnega premoženja.

2. člen — Obseg skupnega premoženja

Udeleženca soglašata, da v njuno skupno premoženje sodijo naslednje nepremičnine: ________________.

V skupno premoženje sodijo tudi naslednje premičnine: ________________.

V skupno premoženje sodijo naslednja denarna sredstva in vrednostni papirji: ________________.

V skupno premoženje sodijo naslednji poslovni deleži in druge premoženjske pravice: ________________.

Udeleženca soglašata, da je s tem členom obseg njunega skupnega premoženja določen v celoti.

3. člen — Posebno premoženje

Naslednje premoženje je posebno premoženje posameznega udeleženca in ni predmet tega sporazuma: ________________.

Posebno premoženje je tisto, ki ga je udeleženec pridobil pred sklenitvijo zveze ali neodplačno med njenim trajanjem, ter stvari manjše vrednosti za njegovo izključno osebno rabo.

4. člen — Dolgovi in terjatve

Skupno premoženje bremenijo naslednji dolgovi: ________________.

V skupno premoženje sodijo naslednje terjatve: ________________.

Udeleženca sta seznanjena, da za skupne obveznosti odgovarjata nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju in da dogovor med njima sam po sebi ne učinkuje proti upniku. Za prevzem obveznosti nasproti upniku je potrebno njegovo soglasje.

Udeleženec, ki plača več, kakor znaša njegov del skupne obveznosti, lahko od drugega terja povračilo razlike.

5. člen — Deleža na skupnem premoženju

Udeleženca soglašata, da znaša delež prvega udeleženca ________________ in delež drugega udeleženca ________________.

Udeleženca sta seznanjena, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža enaka, in da se neznatna razlika v prispevkih ne upošteva.

6. člen — Način delitve

Skupno premoženje se razdeli tako, da posamezne stvari in pravice pripadejo vsakemu od udeležencev v izključno last.

Prvemu udeležencu ________________ pripade: ________________.

Drugemu udeležencu ________________ pripade: ________________.

Udeleženca soglašata, da je s to delitvijo njuno skupno premoženje razdeljeno v celoti in da drug do drugega iz naslova skupnega premoženja nimata nobenih nadaljnjih zahtevkov.

7. člen — Davek in stroški

Udeleženca ugotavljata, da se od prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema davek na promet nepremičnin ne plača.

Stroške sestave notarskega zapisa, overitev in vpisa v zemljiško knjigo nosita udeleženca vsak do polovice, če se ne dogovorita drugače.

8. člen — Oblika sporazuma

Udeleženca sta seznanjena, da morajo biti pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, sklenjene v obliki notarskega zapisa in da pravni posel, ki ni sklenjen v tej obliki, ni veljaven.

Udeleženca soglašata, da bo ta sporazum sklenjen v obliki notarskega zapisa, in ta listina velja kot njun dogovor o njegovi vsebini.

9. člen — Končne določbe

Udeleženca izjavljata, da sta drug drugega seznanila s svojim premoženjskim stanjem in da jima je obseg skupnega premoženja iz 2. člena v celoti znan.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne v enaki obliki, kakor je sklenjen ta sporazum.

Morebitne spore iz tega sporazuma udeleženca rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Sporazum je sestavljen v ________________ in je podpisan v toliko izvodih, kolikor jih potrebujeta udeleženca in notar.

Prvi udeleženec

Drugi udeleženec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti (Družinski zakonik, 67. člen).
  • Deleža zakoncev na skupnem premoženju nista določena; na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino (Družinski zakonik, 68. člen).
  • Sporazum o delitvi mora vsebovati tudi sporazum zakoncev o obsegu skupnega premoženja (Družinski zakonik, 71. člen, drugi odstavek).
  • Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja (Družinski zakonik, 72. člen).
  • Pri delitvi se šteje, da sta deleža enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju; neznatna razlika se ne upošteva (Družinski zakonik, 74. člen).
  • Za delitev šteje tudi dogovor zakoncev, da postaneta solastnika stvari v sorazmerju s svojima deležema (Družinski zakonik, 75. člen, prvi odstavek).
  • Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (Družinski zakonik, 64. člen, drugi odstavek).
  • Od prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema se davek na promet nepremičnin ne plača (Zakon o davku na promet nepremičnin, 10. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi sporazuma izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 4. člen

    Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med partnerjema enake pravne posledice po Družinskem zakoniku, kakor če bi partnerja sklenila zakonsko zvezo.

  • Družinski zakonik, 64. člen

    Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle. Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

  • Družinski zakonik, 67. člen

    Skupno premoženje so vse premoženjske pravice, pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti, ter premoženje, pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja.

  • Družinski zakonik, 68. člen

    Skupno premoženje pripada zakoncema skupaj in deleža na njem nista določena. Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino.

  • Družinski zakonik, 71. člen

    Skupno premoženje se razdeli, ko zakonska zveza preneha; med trajanjem zveze se razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev. Sporazum vsebuje tudi sporazum o obsegu skupnega premoženja.

  • Družinski zakonik, 72. člen

    Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.

  • Družinski zakonik, 73. člen

    O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče.

  • Družinski zakonik, 74. člen

    Pri delitvi se šteje, da sta deleža enaka; zakonca lahko dokažeta drugačno razmerje prispevkov. Neznatna razlika v prispevkih se ne upošteva.

  • Družinski zakonik, 75. člen

    Ko so deleži dogovorjeni, se zakonca lahko dogovorita o načinu delitve. Za delitev šteje tudi dogovor, da postaneta solastnika stvari v sorazmerju s svojima deležema.

  • Družinski zakonik, 76. člen

    Ob delitvi se zakoncu na njegov predlog na račun njegovega deleža dodelijo predmeti za opravljanje poklica ali druge dejavnosti in predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi.

  • Družinski zakonik, 77. člen

    Posebno premoženje je tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med njenim trajanjem; predmet delitve ni.

  • Družinski zakonik, 82. člen

    Za skupne obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem. Zakonec lahko od drugega terja povračilo za to, kar je plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.

  • Družinski zakonik, 96. člen

    Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma le, če sta zakonca predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o najemu stanovanja in o preživljanju zakonca brez sredstev za življenje.

  • Družinski zakonik, 97. člen

    Zakonca brez skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, se lahko razvežeta pri notarju, če se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o najemu stanovanja in o preživljanju zakonca brez sredstev za življenje.

  • Zakon o notariatu, 47. in 48. člen

    V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjene pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema. Pravni posel, ki ni sklenjen v tej obliki, ni veljaven.

  • Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen

    Pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom.

  • Stvarnopravni zakonik, 72. člen

    Skupno lastnino imajo osebe na nerazdeljeni stvari, kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni. Vsak skupni lastnik sme zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem času.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, navedena pa mora biti tudi oseba, v korist katere naj se vpis opravi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 10. člen

    Davek se ne plačuje od prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za sporazum o delitvi skupnega premoženja?

Ne. Uradnega obrazca ni ne na portalu e-Uprava ne pri sodiščih ali notarjih. Kaj mora sporazum vsebovati in v kakšni obliki mora biti sklenjen, določa Družinski zakonik, besedilo pa sestavita udeleženca sama oziroma ga po njunem dogovoru sestavi notar.

Ali morava sporazum skleniti pri notarju?

Da, kadar sta udeleženca zakonca. Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (64. člen Družinskega zakonika, drugi odstavek), enako pa določa 1. točka 47. člena Zakona o notariatu. Pravni posel, ki ni sklenjen v obliki notarskega zapisa, po 48. členu istega zakona ni veljaven. Doma izpolnjena in podpisana listina je zato podlaga za notarski zapis, ne pa dokončen sporazum.

Kolikšen je delež vsakega od naju?

Šteje se, da sta deleža enaka. Zakonca lahko dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju, pri čemer se neznatna razlika v prispevkih ne upošteva (74. člen Družinskega zakonika). O višini deležev se lahko dogovorita sama ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče (73. člen istega zakonika).

Ali se pri delitvi skupnega premoženja plača davek na promet nepremičnin?

Ne. Davek se ne plačuje od prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti (10. člen Zakona o davku na promet nepremičnin). Ta obrazec je brezplačen, za notarski zapis pa se plača nagrada po notarski tarifi.

Kdaj sporazum začne veljati in kdaj preide lastninska pravica na nepremičnini?

Sporazum učinkuje, ko je sklenjen v predpisani obliki. Lastninska pravica na nepremičnini pa preide šele z vpisom v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom (49. člen Stvarnopravnega zakonika). Podpis sporazuma sam po sebi vpisa ne nadomesti.

Ali je treba podpis overiti?

Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen Stvarnopravnega zakonika). Kadar je sporazum sklenjen v obliki notarskega zapisa, overitev opravi notar v istem postopku. V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki vpis dovoljuje, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (32. člen Zakona o zemljiški knjigi).

Ali sporazum potrebujeva tudi za sporazumno razvezo?

Da. Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev le, če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje (96. člen Družinskega zakonika). Enak sporazum je pogoj za razvezo pred notarjem (97. člen istega zakonika).

Ali ta sporazum velja tudi za zunajzakonska partnerja?

Da. Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med partnerjema enake pravne posledice po Družinskem zakoniku, kakor če bi partnerja sklenila zakonsko zvezo (4. člen Družinskega zakonika). Določbe o skupnem premoženju in njegovi delitvi se zato uporabljajo enako.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Razveza in razmerja.