Predlog za nasprotno izvršbo

Vloga, s katero dolžnik po opravljeni izvršbi od sodišča zahteva, naj upniku naloži vrnitev tistega, kar je z izvršbo dobil — na primer preveč zarubljenega denarja ali zneska, ki ga je dolžnik med postopkom že plačal. Vloži se v istem izvršilnem postopku, v treh mesecih od dneva, ko je dolžnik zvedel za razlog.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

1
Izvršba mora biti opravljena
Nasprotna izvršba pride v poštev šele, ko je izvršba že opravljena — ko je upnik denar ali stvar dejansko dobil. Dokler izvršba teče, so pot drugi pravni sredstvi: ugovor zoper sklep o izvršbi, predlog za odlog ali predlog za omejitev izvršbe.
2
Razlog mora biti eden od petih iz zakona
Prvi odstavek 67. člena ZIZ našteva razloge izčrpno: plačilo terjatve med postopkom, pravnomočna odprava, sprememba, razveljavitev ali neveljavnost izvršilnega naslova, pravnomočna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi, izrek nedopustnosti že opravljene izvršbe ter prejem več, kot znaša terjatev, oziroma neupoštevanje omejitev izvršbe na plačo in druge denarne prejemke.
3
Rok teče od dneva, ko ste zvedeli za razlog
Predlog je treba vložiti v treh mesecih od dneva, ko ste zvedeli za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil izvršilni postopek končan (67. člen, drugi odstavek). Pred iztekom tega roka svoje terjatve ne morete uveljavljati v pravdi.
4
Za vrnitev denarja je predpisan obrazec
Kadar zahtevate vrnitev denarne terjatve, se predlog pošlje na obrazcu iz Priloge 6 pravilnika (4. in 16. člen). To listino v takem primeru uporabite za pripravo vsebine — razloga, zneska in dokazov — nato pa podatke prenesite na predpisani obrazec oziroma vlogo vložite elektronsko prek portala e-sodstvo.
5
Vloži se pri istem sodišču
Sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi (35. člen ZIZ). Predlog za nasprotno izvršbo torej vložite pri sodišču, ki je vodilo izvršilni postopek, in navedete njegovo opravilno številko.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Sodišče in zadeva

Več informacij

Podatki morajo biti prepisani s sklepa o izvršbi, sicer sodišče vloge ne more pripisati k pravemu spisu.

Sodišče

Zakaj je to potrebno?

Sodišče, ki je vodilo izvršilni postopek (35. člen ZIZ).

Opravilna številka izvršilne zadeve

Dan, ko je bil izvršilni postopek končan

Zakaj je to potrebno?

Od tega dne teče enoletni skrajni rok iz drugega odstavka 67. člena ZIZ.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za nasprotno izvršbo

1. člen — Naslovnik in zadeva

________________

Opravilna številka izvršilne zadeve: ________________

Dolžnik (predlagatelj): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Upnik: ________________, ________________.

Zadeva: predlog za nasprotno izvršbo po 67. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju.

2. člen — Izvršba je bila opravljena

V zgoraj navedeni izvršilni zadevi je bila izvršba opravljena. Izvršilni postopek je bil končan dne ________________.

Upnik je z izvršbo prejel tisto, kar dolžnik s to vlogo zahteva nazaj.

3. člen — Razlog za nasprotno izvršbo

Dolžnik predlaga nasprotno izvršbo iz razloga, ker ________________.

Za ta razlog je dolžnik zvedel dne ________________.

Dejansko stanje: ________________

4. člen — Pravočasnost predloga

Predlog za nasprotno izvršbo je vložen v treh mesecih od dneva, ko je dolžnik zvedel za razlog zanjo, in pred potekom enega leta od dneva, ko je bil izvršilni postopek končan. Predlog je zato pravočasen.

5. člen — Zahtevek za vrnitev denarnega zneska

Dolžnik zahteva, naj upnik vrne znesek ________________ EUR (z besedo: ________________), ki ga je prejel z izvršbo.

Vrnitev naj se opravi na transakcijski račun dolžnika ________________.

6. člen — Predlog sodišču

Dolžnik sodišču predlaga, naj predlogu za nasprotno izvršbo ugodi in upniku naloži, da mora v petnajstih dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil.

Dolžnik sodišču predlaga tudi, naj upniku naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Če upnik naloženega v petnajstih dneh ne vrne, dolžnik na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa predlaga dovolitev nasprotne izvršbe.

7. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Dolžnik (predlagatelj)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Kadar gre za nasprotno izvršbo zaradi vrnitve denarne terjatve, se predlog pošlje na predpisanem obrazcu, ki je kot Priloga 6 sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka; navodilo za izpolnjevanje je Priloga 8 (4. in 16. člen pravilnika). To listino tedaj uporabite za pripravo vsebine, vlogo pa oddajte na predpisanem obrazcu ali elektronsko prek portala e-sodstvo.
Rok je tri mesece od dneva, ko je dolžnik zvedel za razlog, najkasneje pa eno leto od dneva, ko je bil izvršilni postopek končan (67. člen, drugi odstavek, ZIZ). Pred iztekom tega roka dolžnik svoje terjatve ne more uveljavljati v pravdnem postopku (67. člen, četrti odstavek).
Sodišče predlog vroči upniku in mu določi osem dni za izjavo. Če upnik nasprotuje, sodišče odloči po opravljenem naroku (68. člen ZIZ).
Proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu ugodi ali ga zavrne, je dovoljen predlog za obnovo postopka po določbah zakona o pravdnem postopku (68. člen, peti odstavek, ZIZ).
Če so na predmetu nastale take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni več mogoča, sodišče predlogu ne ugodi; dolžnik lahko svojo pravico uveljavlja v pravdi že pred iztekom roka iz drugega odstavka 67. člena (70. člen ZIZ).
Sodno takso odmeri sodišče po Zakonu o sodnih taksah. Višine tu ne navajamo, ker je taksna tarifa za postopke po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ne določa posebej za nasprotno izvršbo; znesek preverite pri sodišču ali na portalu e-sodstvo.
To je vzorec in ne pravni nasvet. V zapletenih primerih, zlasti kadar je sporna višina preveč izterjanega zneska, naj vlogo pregleda odvetnik.

Na kratko

Nasprotno izvršbo lahko predlaga dolžnik šele, ko je izvršba že opravljena; z njo zahteva, naj mu upnik vrne, kar je z izvršbo dobil (ZIZ, 67. člen, prvi odstavek).
Razlogi so našteti v zakonu: plačilo terjatve med postopkom, odprava ali sprememba izvršilnega naslova, razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi, izrek nedopustnosti izvršbe ter prejem več, kot znaša terjatev, ali neupoštevanje omejitev izvršbe na plačo (ZIZ, 67. člen, prvi odstavek, 1. do 5. točka).
Rok je tri mesece od dneva, ko je dolžnik zvedel za razlog, najkasneje pa eno leto od dneva, ko je bil izvršilni postopek končan (ZIZ, 67. člen, drugi odstavek).
Kadar gre za nasprotno izvršbo zaradi vrnitve denarne terjatve, se predlog pošlje na predpisanem obrazcu (Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, 4. in 16. člen; obrazec je Priloga 6).
Sodišče predlog vroči upniku in mu določi osem dni za izjavo; če se upnik ne izjavi ali predlogu ne nasprotuje, sodišče predlogu ugodi (ZIZ, 68. člen, prvi in drugi odstavek).
S sklepom, s katerim predlogu ugodi, sodišče upniku naloži vrnitev v petnajstih dneh (ZIZ, 68. člen, četrti odstavek).
Če upnik prostovoljno ne vrne, sodišče na dolžnikov predlog na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa dovoli nasprotno izvršbo (ZIZ, 69. člen).
Pred iztekom roka iz 67. člena dolžnik svoje terjatve ne more uveljavljati v pravdi; izjema je primer, ko vrnitev predmeta ni več mogoča (ZIZ, 67. člen, četrti odstavek, in 70. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te vloge izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o izvršbi in zavarovanju, 67. člen
Ko je izvršba že opravljena, lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne, kar je z izvršbo dobil. Razlogi so našteti v petih točkah prvega odstavka. Predlog se lahko pošlje na predpisanem obrazcu in ga je mogoče vložiti v treh mesecih od dneva, ko je dolžnik zvedel za razlog, najkasneje pa v enem letu od konca izvršilnega postopka.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 68. člen
Sodišče predlog vroči upniku in zahteva, naj se v osmih dneh izjavi. Če se ne izjavi ali ne nasprotuje, sodišče predlogu ugodi; sicer odloči po naroku. S sklepom, s katerim ugodi, naloži upniku vrnitev v petnajstih dneh.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 69. člen
Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o ugoditvi predlogu sodišče na dolžnikov predlog dovoli nasprotno izvršbo. Za nadaljnji postopek se smiselno uporabljajo določbe o izvršbi.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 70. člen
Sodišče predlogu ne ugodi, če so na zahtevanem predmetu nastale take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni več mogoča. Tedaj lahko dolžnik svojo pravico uveljavlja v pravdi že pred iztekom roka iz drugega odstavka 67. člena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 35. člen
Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 29. člen
V izvršilnem postopku sodišče postopa na podlagi vlog in drugih pisanj. Minister, pristojen za pravosodje, določi seznam vlog, ki se lahko pošiljajo po elektronski poti, in način identifikacije strank.
Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, 4. člen
Na predpisanih obrazcih se pošiljajo predlogi za nasprotno izvršbo v primeru nasprotne izvršbe zaradi vrnitve denarne terjatve.
Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, 16. člen
Dolžnik lahko vloži predlog za nasprotno izvršbo na obrazcu, ki je Priloga 6 pravilnika; navodilo za izpolnjevanje je Priloga 8. Natančnejšo obliko obrazca določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Pogosta vprašanja

Kaj je nasprotna izvršba?

Postopek, v katerem dolžnik po opravljeni izvršbi zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. Ureja jo šesto poglavje Zakona o izvršbi in zavarovanju, 67. do 70. člen. Ni novo sodišče in ni tožba — teče v istem izvršilnem postopku.

V kakšnem roku moram vložiti predlog za nasprotno izvršbo?

V treh mesecih od dneva, ko ste zvedeli za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil izvršilni postopek končan. Tako določa drugi odstavek 67. člena ZIZ. Zamujenega roka ni mogoče nadomestiti s tožbo, saj pred njegovim iztekom pravde sploh ni mogoče začeti.

Kdaj lahko zahtevam vrnitev preveč plačanega?

Kadar je upnik z izvršbo prejel več, kot znaša njegova terjatev, ali kadar pri izvršbi na plačo in druge denarne prejemke niso bile upoštevane določbe o omejitvi izvršbe. To je 5. točka prvega odstavka 67. člena ZIZ in je najpogostejši razlog za nasprotno izvršbo.

Ali obstaja uraden obrazec za predlog za nasprotno izvršbo?

Da. Kadar gre za vrnitev denarne terjatve, se predlog pošlje na predpisanem obrazcu, ki je kot Priloga 6 sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka; navodilo za izpolnjevanje je Priloga 8. Natančnejšo obliko obrazca določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Koliko stane predlog za nasprotno izvršbo?

Sodno takso odmeri sodišče po Zakonu o sodnih taksah; ZIZ višine takse ne določa in taksna tarifa v delu, ki ureja postopke po zakonu o izvršbi in zavarovanju, posebne tarifne številke za nasprotno izvršbo ne navaja. Znesek preverite pri sodišču ali na portalu e-sodstvo. Ta obrazec je brezplačen.

Kaj se zgodi, ko predlog vložim?

Sodišče predlog vroči upniku in ga pozove, naj se v osmih dneh izjavi. Če se upnik ne izjavi ali izjavi, da predlogu ne nasprotuje, sodišče predlogu ugodi s sklepom. Če upnik nasprotuje, sodišče odloči po opravljenem naroku (68. člen ZIZ).

V kolikšnem času mi mora upnik vrniti denar?

V petnajstih dneh. S sklepom, s katerim ugodi predlogu, sodišče upniku naloži, da mora v tem roku vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (68. člen, četrti odstavek, ZIZ).

Kaj, če upnik po sklepu ne vrne ničesar?

Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa sodišče na dolžnikov predlog s sklepom dovoli nasprotno izvršbo, za nadaljnji postopek pa se smiselno uporabljajo določbe o izvršbi (69. člen ZIZ). Upnik torej postane dolžnik v novem izvršilnem postopku.

Kaj, če vrnitev stvari ni več mogoča?

Sodišče predlogu ne ugodi, če so na predmetu nastale take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni več mogoča. V tem primeru lahko dolžnik svojo pravico uveljavlja v pravdnem postopku, in sicer še preden izteče rok iz drugega odstavka 67. člena (70. člen ZIZ).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 24. september 2026. Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.