Preskoči na vsebino

Prošnja za obročno odplačilo dolga

Pisna prošnja, s katero dolžnik upnika zaprosi, da zapadli dolg poravna v mesečnih obrokih namesto v enkratnem znesku. Vsebuje predlog števila in višine obrokov, razlog za prošnjo ter izbiro med prošnjo s priznanjem dolga in prošnjo brez njega. Upnik prošnje ni dolžan sprejeti — obročno odplačilo nastane šele z njegovim soglasjem.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, koliko dolg sploh znaša

    Od upnika zahtevajte specifikacijo terjatve po glavnici, obrestih in stroških. Plačila se namreč uračunavajo najprej v stroške, nato v obresti in šele nazadnje v glavnico (288. člen OZ), zato se glavnica ob majhnih obrokih lahko komaj zmanjšuje.

  2. 2

    Preverite, ali terjatev ni že zastarala

    Priznanje dolga pretrga zastaranje in rok začne teči znova od priznanja (364. in 369. člen OZ). Če menite, da je terjatev zastarala ali da je sporna, izberite različico prošnje brez priznanja dolga.

  3. 3

    Predlagajte obroke, ki jih res zmorete

    Zamujen obrok je v praksi razlog, da upnik dogovor razdre in terja celoten preostanek. Bolje je predlagati več manjših obrokov, ki jih boste plačali, kot malo velikih, ki jih ne boste.

  4. 4

    Pošljite tako, da boste lahko dokazali oddajo

    Prošnjo pošljite s priporočeno pošto ali po elektronski pošti s potrdilom o prejemu in shranite izvod. Za dolg pri finančni upravi ali za sodno takso ta prošnja ne velja — tam se vloži uradna vloga.

  5. 5

    Če upnik privoli, dogovor zapišite

    Ustno soglasje se pozneje težko dokaže. Ko upnik prošnjo sprejme, sestavita pisni sporazum o obročnem odplačilu dolga, v katerem sta zapisana znesek in razpored obrokov.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Dolžnik (vlagatelj prošnje)

Več informacij

Podatki morajo upniku omogočiti, da prošnjo pripiše pravemu dolgu in vam odgovori.

Zakaj je to potrebno?

Ni obvezna; upniku olajša iskanje pravega dolga.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Prošnja za obročno odplačilo dolga

1. člen — Naslovnik in zadeva

Upnik: ________________, ________________.

Dolžnik: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________, telefon oziroma elektronski naslov ________________.

Zadeva: prošnja za obročno odplačilo dolga po listini ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

2. člen — Dolg, na katerega se prošnja nanaša

Dolg izvira iz ________________ po listini ________________ z dne ________________, ki je zapadla v plačilo ________________.

Po mojem pregledu znaša glavnica ________________ EUR, zamudne obresti ________________ EUR in stroški ________________ EUR, skupaj ________________ EUR (z besedo: ________________).

Če se ta izračun z vašo evidenco ne ujema, prosim za specifikacijo terjatve, ločeno po glavnici, obrestih in stroških, ter za obračun, iz katerega je razvidno, kako so bila dosedanja plačila uračunana.

3. člen — Predlog obročnega odplačila

Prosim, da mi dovolite plačilo dolga v ________________ zaporednih mesečnih obrokih po ________________ EUR.

Prvi obrok plačam ________________, vsakega naslednjega pa do ________________ v mesecu; zadnji obrok zapade ________________.

Plačila opravim na transakcijski račun ________________, s sklicem ________________.

Predlagam, da za čas rednega odplačevanja po tem razporedu ne zaračunavate nadaljnjih zamudnih obresti in ne sprožite postopka izterjave.

4. člen — Zaveza dolžnika

Zavezujem se, da bom obroke plačeval v predlaganih rokih in da o vsaki spremembi naslova ali kontaktnih podatkov obvestim upnika v osmih dneh.

Soglašam, da v primeru zamude s plačilom posameznega obroka v plačilo zapade celoten neplačani preostanek dolga.

Seznanjen sem, da do vaše privolitve dolg ostane zapadel v celoti in da zamudne obresti tečejo naprej.

5. člen — Razlog za prošnjo

Za obročno odplačilo prosim zaradi ________________.

________________

K tej prošnji prilagam: ________________

6. člen — Prošnja za odgovor

Prosim za pisni odgovor v roku ________________ od prejema te prošnje, na naslov oziroma elektronski naslov, naveden v prvem členu.

Če predlog sprejmete, predlagam, da razporedimo obroke s pisnim sporazumom o obročnem odplačilu dolga, ki ga podpiševa obe stranki.

Če predloga ne sprejmete, prosim, da mi sporočite, kakšen način poplačila bi bil za vas sprejemljiv.

Kraj in datum

Dolžnik (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Prošnja sama po sebi ničesar ne spremeni. Dokler upnik nanjo ne pristane, dolg ostane zapadel v celoti, zamudne obresti tečejo po 8 % letno (378. člen OZ), izterjava pa se lahko nadaljuje.
  • Priznanje dolga pa učinkuje takoj: pretrga zastaranje in zastaralni rok začne teči znova od priznanja (364. in 369. člen OZ). Enako učinkuje delno plačilo. Če menite, da je terjatev zastarala ali sporna, izberite različico brez priznanja dolga.
  • Plačila se uračunavajo najprej v stroške, nato v obresti in šele nazadnje v glavnico (288. člen OZ). Pri majhnih obrokih se glavnica zato lahko komaj zmanjšuje — pri upniku zahtevajte obračun.
  • Za davčni dolg ta prošnja ni prava pot. Vloga se vloži pri finančni upravi: odlog do dveh let oziroma do 24 mesečnih obrokov za fizične osebe (101. člen ZDavP-2), za plačilo v največ treh mesečnih obrokih pa je na portalu eDavki obrazec NF-ObrFO (103. člen ZDavP-2). Za čas odloga se obračunajo obresti po 2 % letno (104. člen ZDavP-2).
  • Za sodno takso o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu odloči sodišče na predlog stranke (12. člen ZST-1). Predpisanega obrazca ni, predlog pa mora vsebovati podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov.
  • Sporazum o obročnem odplačilu, sklenjen v obliki notarskega zapisa z izjavo o neposredni izvršljivosti, postane izvršilni naslov (4. člen Zakona o notariatu). To je za upnika ugodno, za dolžnika pa pomeni, da se ob zamudi izvršba začne brez sodnega postopka.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca prošnje upniku ni; pri visokih zneskih, pri sporni terjatvi ali kadar izvršba že teče, naj listino pregleda odvetnik.

Prošnja za obročno odplačilo dolga

1. člen — Naslovnik in zadeva

Upnik: ________________, ________________.

Dolžnik: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________, telefon oziroma elektronski naslov ________________.

Zadeva: prošnja za obročno odplačilo dolga po listini ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

2. člen — Dolg, na katerega se prošnja nanaša

Dolg izvira iz ________________ po listini ________________ z dne ________________, ki je zapadla v plačilo ________________.

Po mojem pregledu znaša glavnica ________________ EUR, zamudne obresti ________________ EUR in stroški ________________ EUR, skupaj ________________ EUR (z besedo: ________________).

Če se ta izračun z vašo evidenco ne ujema, prosim za specifikacijo terjatve, ločeno po glavnici, obrestih in stroških, ter za obračun, iz katerega je razvidno, kako so bila dosedanja plačila uračunana.

3. člen — Predlog obročnega odplačila

Prosim, da mi dovolite plačilo dolga v ________________ zaporednih mesečnih obrokih po ________________ EUR.

Prvi obrok plačam ________________, vsakega naslednjega pa do ________________ v mesecu; zadnji obrok zapade ________________.

Plačila opravim na transakcijski račun ________________, s sklicem ________________.

Predlagam, da za čas rednega odplačevanja po tem razporedu ne zaračunavate nadaljnjih zamudnih obresti in ne sprožite postopka izterjave.

4. člen — Zaveza dolžnika

Zavezujem se, da bom obroke plačeval v predlaganih rokih in da o vsaki spremembi naslova ali kontaktnih podatkov obvestim upnika v osmih dneh.

Soglašam, da v primeru zamude s plačilom posameznega obroka v plačilo zapade celoten neplačani preostanek dolga.

Seznanjen sem, da do vaše privolitve dolg ostane zapadel v celoti in da zamudne obresti tečejo naprej.

5. člen — Razlog za prošnjo

Za obročno odplačilo prosim zaradi ________________.

________________

K tej prošnji prilagam: ________________

6. člen — Prošnja za odgovor

Prosim za pisni odgovor v roku ________________ od prejema te prošnje, na naslov oziroma elektronski naslov, naveden v prvem členu.

Če predlog sprejmete, predlagam, da razporedimo obroke s pisnim sporazumom o obročnem odplačilu dolga, ki ga podpiševa obe stranki.

Če predloga ne sprejmete, prosim, da mi sporočite, kakšen način poplačila bi bil za vas sprejemljiv.

Kraj in datum

Dolžnik (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Upnik prošnje ni dolžan sprejeti; obročno odplačilo nastane šele z njegovim soglasjem (Obligacijski zakonik, 3. člen).
  • Za prošnjo predpisane oblike ni, pisna pa je smiselna, ker se le tako dokaže, kaj je bilo predlagano in kdaj (Obligacijski zakonik, 51. člen).
  • Priznanje dolga, zapisano v prošnji, pretrga zastaranje in zastaralni rok začne teči znova od priznanja (Obligacijski zakonik, 364. in 369. člen).
  • Dokler upnik prošnje ne sprejme, je dolžnik še naprej v zamudi in zamudne obresti tečejo po zakonski meri 8 % letno (Obligacijski zakonik, 299. in 378. člen).
  • Plačila se uračunavajo najprej v stroške, nato v obresti in šele nazadnje v glavnico (Obligacijski zakonik, 288. člen).
  • Prošnja upniku izvršbe ne odloži; izvršbo odloži sodišče, na dolžnikov predlog iz posebno upravičenih razlogov najdlje za tri mesece in le enkrat (Zakon o izvršbi in zavarovanju, 71. člen).
  • Za davčni dolg ta prošnja ne velja: finančna uprava lahko fizični osebi dovoli odlog do dveh let oziroma plačilo v največ 24 mesečnih obrokih (Zakon o davčnem postopku, 101. člen).
  • O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse odloči sodišče na predlog stranke (Zakon o sodnih taksah, 12. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te prošnje izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 3. člen

    Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače. Zahteva po določeni obliki velja tudi za vse poznejše spremembe pogodbe.

  • Obligacijski zakonik, 288. člen

    Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

  • Obligacijski zakonik, 299. člen

    Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.

  • Obligacijski zakonik, 364. člen

    Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg; pripozna ga lahko z izjavo upniku ali posredno, na primer z delnim plačilom.

  • Obligacijski zakonik, 369. člen

    Po pretrganju začne zastaranje teči znova; zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti; obrestna mera znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.

  • Obligacijski zakonik, 379. člen

    Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od zakonske.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 71. člen

    Sodišče lahko na dolžnikov predlog odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, večjo od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, in je podan eden od primerov iz prvega odstavka. Iz drugih posebno upravičenih razlogov je odlog mogoč najdlje za tri mesece in le enkrat.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 72. člen

    Izvršbo je mogoče odložiti tudi na predlog upnika.

  • Zakon o notariatu, 4. člen

    Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je izvršilni naslov, če zavezanec soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo in je terjatev zapadla.

  • Zakon o davčnem postopku, 101. člen

    Davčni organ lahko fizični osebi dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi plačilo ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. O vlogi odloči v 30 dneh od prejema popolne vloge.

  • Zakon o davčnem postopku, 103. člen

    Fizični osebi, katere davek se ne nanaša na opravljanje dejavnosti, davčni organ dovoli plačilo v največ treh mesečnih obrokih. Ob predložitvi instrumenta zavarovanja je mogoče plačilo v največ 24 mesečnih obrokih. Če zavezanec zamudi s plačilom katerega koli obroka, z dnem njegove zapadlosti zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

  • Zakon o davčnem postopku, 104. člen

    Za čas odloga oziroma obročnega plačila se za odloženi znesek davka obračunajo obresti po obrestni meri 2 % letno.

  • Zakon o sodnih taksah, 12. člen

    Sodišče na predlog stranke odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks. Predlog nima predpisanega obrazca; vsebovati mora podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov ter soglasje za pridobitev davčno tajnih podatkov.

Pogosta vprašanja

Ali je upnik dolžan sprejeti prošnjo za obročno odplačilo?

Ne. Obročno odplačilo je stvar dogovora in nastane šele, ko upnik prošnjo sprejme (3. člen Obligacijskega zakonika). Do takrat velja prvotni rok plačila, dolg pa je zapadel v celoti.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Ali s prošnjo priznam dolg?

Samo če to v njej izrecno zapišete. Priznanje dolga pretrga zastaranje in zastaralni rok začne teči znova od priznanja (364. in 369. člen Obligacijskega zakonika), zato obrazec ponuja tudi različico brez priznanja dolga.

Ali med obročnim odplačevanjem tečejo zamudne obresti?

Da, dokler dolg ni poplačan in če se z upnikom ne dogovorite drugače. Zakonska mera zamudnih obresti je 8 % letno (378. člen Obligacijskega zakonika), stranki pa se lahko dogovorita za nižjo ali višjo (379. člen).

V kakšnem roku mora upnik odgovoriti na prošnjo?

Zakon upniku roka za odgovor ne postavlja. Rok, ki ga predlagate v prošnji, je vljudnosten; če upnik ne odgovori, prošnja ni sprejeta in dolg ostane zapadel v celoti.

Ali moram prošnjo overiti pri notarju?

Ne. Prošnja je navadno pisno sporočilo in overitve ne potrebuje. Notar pride v poštev šele pri sporazumu o obročnem odplačilu, kadar naj bi bil ta neposredno izvršljiv v obliki notarskega zapisa (4. člen Zakona o notariatu).

Kaj naredim, če zoper mene že teče izvršba?

Prošnja upniku izvršbe ne ustavi. Izvršbo odloži samo sodišče: na dolžnikov predlog iz razlogov po 71. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, iz drugih posebno upravičenih razlogov pa najdlje za tri mesece in le enkrat. Kadar upnik s poplačilom na obroke soglaša, lahko odlog predlaga sam po 72. členu istega zakona.

Ali lahko s to prošnjo zaprosim za obročno plačilo davka ali sodne takse?

Ne, za oboje je predpisana svoja pot. Za davčni dolg se vloži vloga pri finančni upravi (101. in 103. člen Zakona o davčnem postopku; za plačilo v največ treh mesečnih obrokih je na eDavkih obrazec NF-ObrFO), za sodno takso pa predlog sodišču po 12. členu Zakona o sodnih taksah.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.