Preskoči na vsebino

Predlog za spremembo preživnine (zvišanje, znižanje, odprava)

Predlog, s katerim upravičenec ali zavezanec sodišču predlaga, naj z izvršilnim naslovom določeno preživnino zviša, zniža ali odpravi, ker so se spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Vloži se pri okrožnem sodišču, pred tem pa je treba opraviti predhodno svetovanje pri centru za socialno delo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej predhodno svetovanje pri centru za socialno delo

    Predhodnega svetovanja se je treba udeležiti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe o preživljanju otroka (203. člen DZ). Center povabi stranke v 14 dneh po prejemu predloga za svetovanje in o njem naredi zapisnik (204. člen DZ). Svetovanja ni treba opraviti, če je eden od staršev nerazsoden ali če živi v tujini, je pogrešan oziroma neznanega prebivališča.

  2. 2

    Preverite, ali gre res za spremenjene okoliščine

    Sodišče preživnino spremeni, če so se spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena (197. člen DZ). Letna uskladitev z indeksom rasti cen ni sprememba po tem členu — opravi se januarja sama po sebi (198. člen DZ).

  3. 3

    Predlog vložite pri okrožnem sodišču

    Na prvi stopnji odloča okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-1); krajevno pristojno je tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče (13. člen ZNP-1). Predlog in priloge izročite v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca (106. člen ZPP).

  4. 4

    Kaj lahko sledi

    Če se starša o spremembi sporazumeta, lahko predlagata sklenitev sodne poravnave; sodišče jo zavrne, če ni v skladu s koristjo otroka (197. člen DZ, 51. člen ZNP-1). Spremenjena preživnina se zahteva za naprej, in sicer od dneva vložitve predloga (196. člen DZ). O stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Sodišče in zadeva

Več informacij

Predlog se vloži pri okrožnem sodišču; krajevno pristojno je tudi sodišče otrokovega stalnega prebivališča (10. in 13. člen ZNP-1).

Preživnina je določena z
Zakaj je to potrebno?

Spremeni se lahko preživnina, ki je določena z izvršilnim naslovom (197. člen DZ).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za spremembo preživnine

1. člen — Naslovnik in udeleženci

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO ________________, ki v postopku nastopa kot ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________.

Otrok, na katerega se preživnina nanaša: ________________, rojen ________________, EMŠO ________________.

2. člen — Izvršilni naslov, ki se spreminja

Preživnina za otroka ________________ je določena z ________________, opravilna številka ________________, z dne ________________.

Po tem izvršilnem naslovu znaša preživnina ________________ EUR mesečno.

Postopek za spremembo odločbe, ki ureja preživljanje otroka, se začne na predlog upravičenca ali zavezanca.

3. člen — Predlog

Predlagatelj predlaga, da sodišče preživnino, določeno z zgoraj navedenim izvršilnim naslovom, ________________ in odloči:

»Preživnina, določena z izvršilnim naslovom, navedenim v tem predlogu, se spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan za otroka ________________ plačevati mesečno preživnino v znesku ________________ EUR, in sicer ________________, na račun ________________, od dneva vložitve tega predloga dalje.«

Preživnina, določena z izvršilnim naslovom, se enkrat letno uskladi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

4. člen — Spremenjene okoliščine na strani upravičenca

Od izdaje izvršilnega naslova so se potrebe upravičenca spremenile: ________________

Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

5. člen — Spremenjene okoliščine na strani zavezanca

Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so se spremenile: ________________

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

6. člen — Dokazi

Predlagatelj predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________

Predlagatelj predlaga tudi zaslišanje obeh udeležencev.

7. člen — Stroški postopka

Predlagatelj priglaša svoje stroške postopka.

O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

8. člen — Priloge

K predlogu so priložene: ________________

Predlog in priloge se sodišču izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo se je treba udeležiti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe o preživljanju otroka (203. člen DZ). Center povabi stranke v 14 dneh po prejemu predloga za svetovanje in o njem naredi zapisnik (204. člen DZ).
  • Spremenjena preživnina se določi za naprej; zahteva se lahko od dneva vložitve predloga (196. člen DZ). Za obdobje pred vložitvijo predloga sprememba ne učinkuje.
  • Letna uskladitev preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin ni sprememba po 197. členu DZ. Opravi se januarja, količnik pa objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu (198. člen DZ).
  • Če sodna taksa ob vložitvi ni plačana, sodišče pošlje plačilni nalog in vseeno začne z opravo procesnih dejanj (44. člen ZNP-1). Sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen ZST-1).
  • Od prejete preživnine se dohodnina ne plača (29. člen ZDoh-2).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za predlog za spremembo preživnine ni; vsebino predloga določa 23. člen ZNP-1. V zapletenih razmerjih naj predlog pregleda odvetnik.

Predlog za spremembo preživnine

1. člen — Naslovnik in udeleženci

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO ________________, ki v postopku nastopa kot ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________.

Otrok, na katerega se preživnina nanaša: ________________, rojen ________________, EMŠO ________________.

2. člen — Izvršilni naslov, ki se spreminja

Preživnina za otroka ________________ je določena z ________________, opravilna številka ________________, z dne ________________.

Po tem izvršilnem naslovu znaša preživnina ________________ EUR mesečno.

Postopek za spremembo odločbe, ki ureja preživljanje otroka, se začne na predlog upravičenca ali zavezanca.

3. člen — Predlog

Predlagatelj predlaga, da sodišče preživnino, določeno z zgoraj navedenim izvršilnim naslovom, ________________ in odloči:

»Preživnina, določena z izvršilnim naslovom, navedenim v tem predlogu, se spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan za otroka ________________ plačevati mesečno preživnino v znesku ________________ EUR, in sicer ________________, na račun ________________, od dneva vložitve tega predloga dalje.«

Preživnina, določena z izvršilnim naslovom, se enkrat letno uskladi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

4. člen — Spremenjene okoliščine na strani upravičenca

Od izdaje izvršilnega naslova so se potrebe upravičenca spremenile: ________________

Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

5. člen — Spremenjene okoliščine na strani zavezanca

Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so se spremenile: ________________

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

6. člen — Dokazi

Predlagatelj predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________

Predlagatelj predlaga tudi zaslišanje obeh udeležencev.

7. člen — Stroški postopka

Predlagatelj priglaša svoje stroške postopka.

O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

8. člen — Priloge

K predlogu so priložene: ________________

Predlog in priloge se sodišču izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca (Družinski zakonik, 197. člen).
  • Postopek za spremembo sklepa o preživljanju otroka se začne na predlog enega ali obeh staršev, otrokovega skrbnika, otroka, ki je dopolnil 15 let, ali centra za socialno delo (Zakon o nepravdnem postopku, 102. člen).
  • Na prvi stopnji odloča okrožno sodišče; krajevno pristojno je tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče (ZNP-1, 10. in 13. člen).
  • Pred vložitvijo predloga se morata starša udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo; to velja tudi pred predlogom za izdajo nove odločbe o preživljanju otroka (Družinski zakonik, 203. člen).
  • Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve predloga (Družinski zakonik, 196. člen).
  • Višina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (Družinski zakonik, 189. člen).
  • Predlog mora vsebovati opis razmerja, dejstva, pomembna za odločitev, dokaze in identifikacijske podatke udeležencev (ZNP-1, 23. člen).
  • Letna uskladitev preživnine z indeksom rasti cen ni sprememba po 197. členu: opravi se januarja, količnik objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu (Družinski zakonik, 198. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli predloga izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 183. člen

    Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, po njej pa še, dokler se otrok redno šola, ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, najdlje do dopolnjenega 26. leta.

  • Družinski zakonik, 189. člen

    Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

  • Družinski zakonik, 190. člen

    Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

  • Družinski zakonik, 196. člen

    Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

  • Družinski zakonik, 197. člen

    Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Če se starša sporazumeta o zvišanju ali znižanju otrokove preživnine, lahko predlagata sklenitev sodne poravnave; o preživnini za polnoletnega otroka lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

  • Družinski zakonik, 198. člen

    Z izvršilnim naslovom določena preživnina se enkrat letno uskladi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, količnik objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

  • Družinski zakonik, 161. in 162. člen

    Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Med začasnimi odredbami za varstvo koristi otroka je tudi odredba o preživljanju otroka.

  • Družinski zakonik, 203. člen

    Starša se, preden sodišču predlagata, naj odloči o preživljanju otroka, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, razen če je eden od staršev nerazsoden ali če eden od staršev živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Svetovanje je treba opraviti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe o teh vprašanjih.

  • Družinski zakonik, 204. člen

    Center za socialno delo v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje stranke povabi nanj in o opravljenem svetovanju naredi zapisnik.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen, drugi odstavek

    V postopkih za varstvo koristi otroka odloča na prvi stopnji okrožno sodišče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 13. člen

    V postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju, mora predlagatelj navesti višino zahtevanega zneska.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 44. člen

    Če ob vložitvi predloga sodna taksa ni plačana, sodišče taksnemu zavezancu izroči ali pošlje plačilni nalog in začne z opravo procesnih dejanj.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 51. člen

    Sodna poravnava je dovoljena v postopkih za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka in o otrokovih stikih.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 101. člen

    O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 102. člen

    Postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ter za spremembo sklepa, ki ta vprašanja ureja, se začne na predlog enega ali obeh staršev, otrokovega skrbnika, otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, ali centra za socialno delo.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. in 106. člen

    Vloga mora obsegati navedbo sodišča, ime in prebivališče strank ter njihovih zastopnikov, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko; enako velja za priloge.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; lahko pa plačilo odloži ali dovoli obročno plačilo.

  • Zakon o dohodnini, 29. člen

    Dohodnine se ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o družinskih razmerjih.

Pogosta vprašanja

Kdaj lahko zahtevam zvišanje ali znižanje preživnine?

Kadar so se spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (197. člen Družinskega zakonika). Same spremembe cen za to ne zadoščajo — zanje je predvidena letna uskladitev.

Ali obstaja uraden obrazec za predlog za spremembo preživnine?

Ne. Uradnega obrazca ni, vsebino predloga pa določa 23. člen Zakona o nepravdnem postopku: opis razmerja, dejstva, pomembna za odločitev, dokazi, identifikacijski podatki udeležencev in podatki, ki jih mora imeti vsaka vloga.

Koliko stane vložitev predloga?

Plača se sodna taksa, sodišče pa stranko oprosti plačila, če bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen Zakona o sodnih taksah). Če taksa ob vložitvi ni plačana, sodišče pošlje plačilni nalog in vseeno začne z opravo procesnih dejanj (44. člen ZNP-1).

Ali se od preživnine plača dohodnina?

Ne. Dohodnine se ne plača od preživnine, ki jo fizična oseba prejme na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o družinskih razmerjih (29. člen Zakona o dohodnini).

Od kdaj velja spremenjena preživnina?

Za naprej, zahtevati pa jo je mogoče od dneva vložitve predloga (196. člen Družinskega zakonika). Za obdobje pred vložitvijo sprememba ne učinkuje.

Ali se moram pred vložitvijo oglasiti na centru za socialno delo?

Da. Predhodno svetovanje je obvezno tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe o preživljanju otroka (prvi in četrti odstavek 203. člena Družinskega zakonika). Center povabi stranke v 14 dneh po prejemu predloga za svetovanje in o njem naredi zapisnik (204. člen). Svetovanja ni treba opraviti, če je eden od staršev nerazsoden ali če živi v tujini, je pogrešan oziroma neznanega prebivališča.

Katero sodišče je pristojno in ali je treba predlog overiti?

Pristojno je okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-1), krajevno pa tudi tisto, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče (13. člen ZNP-1). Overitev podpisa ni predpisana; predlog in priloge se izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca (106. člen Zakona o pravdnem postopku).

Kaj, če se z drugim staršem o spremembi strinjava?

Starša lahko predlagata sklenitev sodne poravnave; če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne (drugi odstavek 197. člena Družinskega zakonika, 51. člen ZNP-1). O preživnini za polnoletnega otroka lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Razveza in razmerja.