Preskoči na vsebino

Sporazum o preživnini za otroka

Sporazum, s katerim se starša dogovorita o višini, roku in načinu plačevanja preživnine za skupnega otroka. Zakon pot razdeli na dvoje: za mladoletnega otroka sporazum postane izvršljiv kot sodna poravnava, za polnoletnega otroka pa kot izvršljiv notarski zapis. Sam podpis obeh staršev ne zadošča za izvršbo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej se dogovorita o znesku

    Starši se o preživljanju skupnih otrok sporazumejo sami (140. člen DZ). Pri tem jim pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Znesek se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ).

  2. 2

    Za mladoletnega otroka: predhodno svetovanje pri centru za socialno delo

    Preden starša sodišču predlagata odločitev o preživljanju otroka, se morata udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo (203. člen DZ). Izjemi sta nerazsodnost enega od staršev in bivanje v tujini, pogrešanost oziroma neznano prebivališče.

  3. 3

    Sporazum je treba potrditi — sicer ni izvršljiv

    Za mladoletnega otroka starša sodišču predlagata sklenitev sodne poravnave (191. člen DZ); na prvi stopnji odloča okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-1). Za polnoletnega otroka skleneta upravičenec in zavezanec sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (192. člen DZ).

  4. 4

    Po potrditvi teče letna uskladitev

    Sodišče oziroma notar pošlje sodno poravnavo ali izvršljivi notarski zapis pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil dogovorjen za upravičenca ugodnejši način usklajevanja. Preživnina se nato uskladi enkrat letno januarja, o novem znesku pa center pisno obvesti oba (198. člen DZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Zavezanec za preživnino

Več informacij

Zavezanec je tisti od staršev, ki bo preživnino plačeval. Podatki naj bodo taki, kot so v uradnih evidencah — sodišče oziroma notar jih preverja.

Zakaj je to potrebno?

Potrebna je za vpis v centralno zbirko podatkov o preživninah.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Sporazum o preživnini za otroka

1. člen — Stranki sporazuma

Zavezanec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in ________________, ________________, EMŠO ________________, kot drugi od staršev in zakoniti zastopnik mladoletnega otroka,

kot starša skupnega otroka skleneta naslednji sporazum o preživnini.

2. člen — Otrok in podlaga preživninske obveznosti

Sporazum se nanaša na otroka ________________, rojenega ________________, EMŠO ________________.

Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Kadar starši otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.

Zavezanec otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu in zato k preživljanju prispeva preživnino v mesečnem znesku, kot je dogovorjena s tem sporazumom.

3. člen — Višina preživnine

Zavezanec plačuje za otroka mesečno preživnino v znesku ________________ EUR (z besedo: ________________).

Znesek je določen glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

Preživnina zajema stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

4. člen — Rok in način plačila

Zavezanec plačuje preživnino od ________________ dalje, in sicer ________________.

Preživnina se plačuje na transakcijski račun ________________.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej. Zavezanec je v zamudi, če preživnina do dogovorjenega dne ni na računu iz prejšnjega odstavka.

5. člen — Letna uskladitev

Preživnina se usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena.

Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije. O vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca.

6. člen — Potrditev sporazuma kot sodna poravnava

Stranki soglašata, da ta sporazum predlagata Okrožnemu sodišču ________________ v sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.

Stranki sta se pred vložitvijo predloga udeležili predhodnega svetovanja pri Centru za socialno delo ________________.

Stranki se zavedata, da ta sporazum sam po sebi ni izvršilni naslov. Izvršilni naslov postane šele s sklenitvijo sodne poravnave.

7. člen — Sprememba preživnine

Če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, lahko vsaka od strank zahteva njeno zvišanje, znižanje ali odpravo.

Če se stranki o spremembi sporazumeta, sporazum uveljavita na isti način, kot je bil potrjen ta sporazum. Sporazum o spremembi, ki ni potrjen, ne spremeni obveznosti iz izvršilnega naslova.

8. člen — Končne določbe

Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka. Ta sporazum se ne sme razlagati kot odpoved pravici do preživnine.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki in po postopku iz prejšnjega člena.

Stranki sta sporazum prebrali, ga razumeli in ga v znak soglasja podpisujeta.

Sporazum je sestavljen v treh enakih izvodih, po enega prejme vsaka stranka, eden pa je namenjen sodišču oziroma notarju.

Zavezanec za preživnino

Upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Podpisan sporazum sam po sebi ni izvršilni naslov. Za mladoletnega otroka postane izvršljiv kot sodna poravnava (191. člen DZ), za polnoletnega otroka pa kot izvršljiv notarski zapis (192. člen DZ); izvršilne naslove našteva 17. člen ZIZ.
  • Pred predlogom sodišču, naj odloči o preživljanju otroka, se morata starša udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo (203. člen DZ). Izjemi sta nerazsodnost enega od staršev in bivanje v tujini, pogrešanost oziroma neznano prebivališče.
  • Sodišče ne dovoli sklenitve sodne poravnave, če ta ni v skladu s koristjo otrok (51. člen ZNP-1). Prenizek dogovorjeni znesek je razlog za zavrnitev predloga.
  • Od preživnine, prejete na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, se dohodnine ne plača (29. člen Zakona o dohodnini).
  • Uradnega obrazca za sporazum o preživnini ni. To je vzorec in ne pravni nasvet; pri zapletenih razmerjih naj sporazum pregleda odvetnik ali notar.

Sporazum o preživnini za otroka

1. člen — Stranki sporazuma

Zavezanec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in ________________, ________________, EMŠO ________________, kot drugi od staršev in zakoniti zastopnik mladoletnega otroka,

kot starša skupnega otroka skleneta naslednji sporazum o preživnini.

2. člen — Otrok in podlaga preživninske obveznosti

Sporazum se nanaša na otroka ________________, rojenega ________________, EMŠO ________________.

Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Kadar starši otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.

Zavezanec otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu in zato k preživljanju prispeva preživnino v mesečnem znesku, kot je dogovorjena s tem sporazumom.

3. člen — Višina preživnine

Zavezanec plačuje za otroka mesečno preživnino v znesku ________________ EUR (z besedo: ________________).

Znesek je določen glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

Preživnina zajema stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

4. člen — Rok in način plačila

Zavezanec plačuje preživnino od ________________ dalje, in sicer ________________.

Preživnina se plačuje na transakcijski račun ________________.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej. Zavezanec je v zamudi, če preživnina do dogovorjenega dne ni na računu iz prejšnjega odstavka.

5. člen — Letna uskladitev

Preživnina se usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena.

Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije. O vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca.

6. člen — Potrditev sporazuma kot sodna poravnava

Stranki soglašata, da ta sporazum predlagata Okrožnemu sodišču ________________ v sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.

Stranki sta se pred vložitvijo predloga udeležili predhodnega svetovanja pri Centru za socialno delo ________________.

Stranki se zavedata, da ta sporazum sam po sebi ni izvršilni naslov. Izvršilni naslov postane šele s sklenitvijo sodne poravnave.

7. člen — Sprememba preživnine

Če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, lahko vsaka od strank zahteva njeno zvišanje, znižanje ali odpravo.

Če se stranki o spremembi sporazumeta, sporazum uveljavita na isti način, kot je bil potrjen ta sporazum. Sporazum o spremembi, ki ni potrjen, ne spremeni obveznosti iz izvršilnega naslova.

8. člen — Končne določbe

Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka. Ta sporazum se ne sme razlagati kot odpoved pravici do preživnine.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki in po postopku iz prejšnjega člena.

Stranki sta sporazum prebrali, ga razumeli in ga v znak soglasja podpisujeta.

Sporazum je sestavljen v treh enakih izvodih, po enega prejme vsaka stranka, eden pa je namenjen sodišču oziroma notarju.

Zavezanec za preživnino

Upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Starši se o preživljanju skupnih otrok sporazumejo sami; če se ne sporazumejo, o tem odloči sodišče (Družinski zakonik, 140. člen).
  • Sporazum staršev o preživnini mladoletnega otroka postane izvršljiv kot sodna poravnava; če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne (Družinski zakonik, 191. člen).
  • O preživnini, ki jo starši plačujejo polnoletnemu otroku, skleneta upravičenec in zavezanec sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Družinski zakonik, 192. člen).
  • Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej (Družinski zakonik, 196. člen in peti odstavek 183. člena).
  • Višina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (Družinski zakonik, 189. člen).
  • Preživnina mora zajemati stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila (Družinski zakonik, 190. člen).
  • Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno v januarju; količnik uskladitve objavi pristojni minister v Uradnem listu (Družinski zakonik, 198. člen).
  • Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka (Družinski zakonik, 188. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi sporazuma izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 140. člen

    Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, pa tudi starši, ki živijo skupaj, se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok. Pri sklenitvi sporazuma jim pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se ne sporazumejo, odloči sodišče.

  • Družinski zakonik, 183. člen

    Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, po njej pa še, dokler se otrok redno šola, ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, najdlje do dopolnjenega 26. leta. Kadar otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, prispevajo preživnino v mesečnem znesku.

  • Družinski zakonik, 188. člen

    Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

  • Družinski zakonik, 189. člen

    Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

  • Družinski zakonik, 190. člen

    Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja ter mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

  • Družinski zakonik, 191. člen

    Če se starši sporazumejo o otrokovi preživnini, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.

  • Družinski zakonik, 192. člen

    O preživnini, ki jo morajo starši plačevati polnoletnemu otroku, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

  • Družinski zakonik, 196. člen

    Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

  • Družinski zakonik, 197. člen

    Sodišče zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Če se starša sporazumeta o zvišanju ali znižanju otrokove preživnine, lahko predlagata sklenitev sodne poravnave; pri polnoletnem otroku skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

  • Družinski zakonik, 198. člen

    Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, količnik objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu. Sodno poravnavo oziroma izvršljivi notarski zapis mora sodišče ali notar poslati pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil dogovorjen za upravičenca ugodnejši način usklajevanja.

  • Družinski zakonik, 203. člen

    Starša se morata, preden sodišču predlagata, naj odloči o preživljanju otroka, udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, razen če je eden od staršev nerazsoden ali če živi v tujini, je pogrešan oziroma neznanega prebivališča.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen, drugi odstavek

    V postopkih za varstvo koristi otroka odloča na prvi stopnji okrožno sodišče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 51. člen

    Sodna poravnava je dovoljena v postopkih za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka in o otrokovih stikih. Sodišče ne dovoli sklenitve sodne poravnave, če ta ni v skladu s koristjo otrok.

  • Zakon o notariatu, 4. člen

    Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen

    Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiva odločba v upravnem postopku, izvršljiv notarski zapis in druga listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

  • Zakon o dohodnini, 29. člen

    Dohodnine se ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o družinskih razmerjih, in od nadomestila preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja preživninski sklad.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; lahko pa plačilo odloži ali dovoli obročno plačilo.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za sporazum o preživnini?

Ne. Uradnega obrazca ni, obliko in učinek sporazuma pa določa Družinski zakonik. Besedilo sestavita stranki sami, zakon pa pove, kaj mora sporazum vsebovati in kako postane izvršljiv.

Ali je sporazum izvršljiv, če ga podpišeta samo starša?

Ne. Podpisan sporazum sam po sebi ni izvršilni naslov. Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba, sodna poravnava in izvršljiv notarski zapis (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Brez enega od teh z zamujeno preživnino ni mogoče v izvršbo.

Kdaj sporazum začne veljati?

Za mladoletnega otroka z dnem, ko sodišče sklene sodno poravnavo po 191. členu Družinskega zakonika. Za polnoletnega otroka z dnem, ko je sklenjen izvršljiv notarski zapis po 192. členu. Dogovorjeni začetek plačevanja lahko stranki v sporazumu določita tudi za nazaj, izvršljiv pa je sporazum šele od potrditve naprej.

Ali se od preživnine plača dohodnina?

Ne. Dohodnine se ne plača od preživnine, ki jo fizična oseba prejme na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o družinskih razmerjih (29. člen Zakona o dohodnini).

Koliko stane sklenitev sporazuma?

Ta obrazec je brezplačen. Stroški nastanejo pri potrditvi: pri sodni poravnavi sodna taksa po Zakonu o sodnih taksah, pri notarskem zapisu nagrada notarja po notarski tarifi. Sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen Zakona o sodnih taksah).

Se morava pred vložitvijo predloga oglasiti na centru za socialno delo?

Da. Starša se morata pred predlogom sodišču, naj odloči o preživljanju otroka, udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo (203. člen Družinskega zakonika). Izjemi sta, če je eden od staršev nerazsoden ali če živi v tujini, je pogrešan oziroma neznanega prebivališča.

Do kdaj morajo starši plačevati preživnino?

Do otrokove polnoletnosti, po njej pa še, dokler se otrok redno šola, ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb — najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti (183. člen Družinskega zakonika).

Kako se preživnina pozneje usklajuje in spreminja?

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno v januarju z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin (198. člen Družinskega zakonika). Za zvišanje ali znižanje lahko starša predlagata novo sodno poravnavo, pri polnoletnem otroku pa skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (197. člen).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Razveza in razmerja.