Preskoči na vsebino

Predlog za pobot (kompenzacijo) medsebojnih terjatev

Listina, s katero stranka drugi stranki izjavi ali predlaga, da se medsebojni denarni terjatvi pobotata do zneska nižje od njiju. Uporabi se, kadar sta si stranki hkrati dolžnika in upnika ter sta obe terjatvi zapadli. Razlika nad pobotanim zneskom se plača v denarju.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali so pogoji za pobot sploh izpolnjeni

    Stranki morata biti druga drugi hkrati upnik in dolžnik, obe terjatvi se morata glasiti na denar (ali na nadomestne stvari iste vrste in kakovosti) in obe morata biti zapadli (311. člen OZ). Dokler ena terjatev še ni zapadla, pobota ni.

  2. 2

    Naštejte račune na obeh straneh

    Vsako terjatev in vsako obveznost navedite s številko računa, datumom izdaje, datumom zapadlosti in zneskom. Nedoločen obračun je pogost razlog za spor o tem, kateri dolg je bil pobotan in koliko ga je ostalo.

  3. 3

    Izjavo pošljite tako, da boste lahko dokazali prejem

    Pobot nastane z izjavo ene stranke drugi (312. člen OZ), zato je pomembno, kdaj je nasprotna stranka izjavo prejela. Priporočljiva je poslana pošiljka s povratnico ali elektronska pot, ki prejem izkazuje.

  4. 4

    Razliko poravnajte v denarju

    Pobot ugasne obe terjatvi le do zneska nižje od njiju. Kar ostane nad tem zneskom, ostane dolg in ga je treba plačati; v listini zato določite, kdo plača razliko, do kdaj in na kateri račun.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Predlagatelj

Več informacij

Stranka, ki pobot izjavlja oziroma predlaga. Podatki naj se ujemajo s tistimi na računih, ki so predmet pobota.

Zakaj je to potrebno?

Davčno številko upnika zahteva tudi prijava v obvezni večstranski pobot (28. člen ZPreZP-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za pobot (kompenzacijo) medsebojnih terjatev

1. člen — Stranki

Predlagatelj: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________,

in nasprotna stranka: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________.

Stranki sta si medsebojno hkrati upnik in dolžnik iz spodaj navedenih razmerij.

2. člen — Terjatve predlagatelja

Predlagatelj ima do nasprotne stranke naslednje zapadle denarne terjatve:

________________

Terjatve skupaj znašajo ________________ EUR.

3. člen — Obveznosti predlagatelja

Predlagatelj ima do nasprotne stranke naslednje zapadle denarne obveznosti:

________________

Obveznosti skupaj znašajo ________________ EUR.

4. člen — Izjava o pobotu

Predlagatelj izjavlja, da terjatve iz 2. člena te listine pobota z obveznostmi iz 3. člena, in sicer do zneska ________________ EUR.

Obe terjatvi se glasita na denar in sta zapadli, zato so pogoji za pobot izpolnjeni.

Šteje se, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj, in ne šele na dan te izjave.

5. člen — Učinek pobota

S pobotom terjatvi prenehata do zneska ________________ EUR. Do tega zneska sta obveznosti obeh strank poravnani.

Ker se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj, obveznosti do pobotanega zneska od tega dne dalje ni več.

Stranki v svojih poslovnih knjigah pobotani znesek zapreta z istim dnem.

6. člen — Razlika

Pobot ne zajema celotnega zneska obeh strani. Razliko v znesku ________________ EUR plača ________________.

Razlika se plača na transakcijski račun ________________, in sicer ________________.

Za neplačano razliko ostanejo v veljavi vse pravice, ki jih ima upnik po zakonu in po pogodbi.

7. člen — Terjatve, ki jih pobot ne zajema

Stranki potrjujeta, da med terjatvami iz 2. in 3. člena ni terjatev, ki po zakonu ne morejo prenehati s pobotom.

S pobotom ne morejo prenehati: terjatve, ki jih ni mogoče zarubiti; terjatve stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dane v hrambo ali na posodo oziroma so bile brezpravno vzete ali pridržane; terjatve, nastale z namerno povzročitvijo škode; odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti; in terjatve iz zakonite obveznosti preživljanja.

8. člen — Zastaranje

Stranki potrjujeta, da nobena od terjatev iz 2. in 3. člena takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, ni bila zastarana.

Če je terjatev zastarala še pred nastopom pogojev za pobot, pobot ne nastane, kadar dolžnik uveljavlja ugovor zastaranja.

9. člen — Končne določbe

Ta listina je sestavljena v dveh enakih izvodih, po enega prejme vsaka stranka.

Spremembe in dopolnitve te listine so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te listine stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Kraj in datum: ________________, ________________.

Predlagatelj

Nasprotna stranka

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pobot ne nastane sam od sebe, ko se stečejo pogoji zanj — ena stranka ga mora drugi izjaviti (312. člen OZ). Zato je pomembno, da je izkazano, kdaj je nasprotna stranka izjavo prejela.
  • Pobotati je mogoče le zapadle terjatve, ki se glasijo na denar ali na nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti (311. člen OZ). Nezapadle terjatve v pobot ne gredo.
  • Delodajalec svoje terjatve do delavca brez delavčevega pisnega soglasja ne sme pobotati z obveznostjo plačila plače, soglasja pa delavec ne more dati pred nastankom terjatve (136. člen ZDR-1).
  • Če je zoper eno od strank začet stečajni postopek, nasprotni terjatvi veljata za pobotani že po samem zakonu; upnik mora o pobotu obvestiti upravitelja v treh mesecih po objavi oklica, sicer odgovarja za stroške in škodo (261. člen ZFPPIPP).
  • Gospodarski subjekt, ki je v zamudi s plačilom, mora obveznost prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude (28. člen ZPreZP-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za dvostranski pobot ni; pri večjih zneskih ali spornih razmerjih naj listino pregleda odvetnik.

Predlog za pobot (kompenzacijo) medsebojnih terjatev

1. člen — Stranki

Predlagatelj: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________,

in nasprotna stranka: ________________, ________________, davčna oziroma matična številka ________________.

Stranki sta si medsebojno hkrati upnik in dolžnik iz spodaj navedenih razmerij.

2. člen — Terjatve predlagatelja

Predlagatelj ima do nasprotne stranke naslednje zapadle denarne terjatve:

________________

Terjatve skupaj znašajo ________________ EUR.

3. člen — Obveznosti predlagatelja

Predlagatelj ima do nasprotne stranke naslednje zapadle denarne obveznosti:

________________

Obveznosti skupaj znašajo ________________ EUR.

4. člen — Izjava o pobotu

Predlagatelj izjavlja, da terjatve iz 2. člena te listine pobota z obveznostmi iz 3. člena, in sicer do zneska ________________ EUR.

Obe terjatvi se glasita na denar in sta zapadli, zato so pogoji za pobot izpolnjeni.

Šteje se, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj, in ne šele na dan te izjave.

5. člen — Učinek pobota

S pobotom terjatvi prenehata do zneska ________________ EUR. Do tega zneska sta obveznosti obeh strank poravnani.

Ker se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj, obveznosti do pobotanega zneska od tega dne dalje ni več.

Stranki v svojih poslovnih knjigah pobotani znesek zapreta z istim dnem.

6. člen — Razlika

Pobot ne zajema celotnega zneska obeh strani. Razliko v znesku ________________ EUR plača ________________.

Razlika se plača na transakcijski račun ________________, in sicer ________________.

Za neplačano razliko ostanejo v veljavi vse pravice, ki jih ima upnik po zakonu in po pogodbi.

7. člen — Terjatve, ki jih pobot ne zajema

Stranki potrjujeta, da med terjatvami iz 2. in 3. člena ni terjatev, ki po zakonu ne morejo prenehati s pobotom.

S pobotom ne morejo prenehati: terjatve, ki jih ni mogoče zarubiti; terjatve stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dane v hrambo ali na posodo oziroma so bile brezpravno vzete ali pridržane; terjatve, nastale z namerno povzročitvijo škode; odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti; in terjatve iz zakonite obveznosti preživljanja.

8. člen — Zastaranje

Stranki potrjujeta, da nobena od terjatev iz 2. in 3. člena takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, ni bila zastarana.

Če je terjatev zastarala še pred nastopom pogojev za pobot, pobot ne nastane, kadar dolžnik uveljavlja ugovor zastaranja.

9. člen — Končne določbe

Ta listina je sestavljena v dveh enakih izvodih, po enega prejme vsaka stranka.

Spremembe in dopolnitve te listine so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te listine stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Kraj in datum: ________________, ________________.

Predlagatelj

Nasprotna stranka

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Pobot je mogoč, kadar se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in kadar sta obe zapadli (Obligacijski zakonik, 311. člen).
  • Pobot ne nastane sam od sebe, ko se stečejo pogoji zanj — ena stranka ga mora drugi izjaviti (Obligacijski zakonik, 312. člen).
  • Po dani izjavi se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj, in ne šele na dan izjave (Obligacijski zakonik, 312. člen).
  • Z zastarano terjatvijo je pobot mogoč le, če ta ob nastopu pogojev za pobot še ni bila zastarana (Obligacijski zakonik, 314. člen).
  • S pobotom ne morejo prenehati terjatve, ki jih ni mogoče zarubiti, terjatve iz namerno povzročene škode, odškodnina za okvaro zdravja ali povzročitev smrti in terjatve iz zakonite obveznosti preživljanja (Obligacijski zakonik, 316. člen).
  • Delodajalec svoje terjatve do delavca brez delavčevega pisnega soglasja ne sme pobotati z obveznostjo plačila plače, soglasja pa delavec ne more dati pred nastankom terjatve (Zakon o delovnih razmerjih, 136. člen).
  • Dolžnik, ki je v zamudi s plačilom denarne obveznosti, jo mora prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude (Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, 28. člen).
  • Z začetkom stečajnega postopka nasprotni terjatvi veljata za pobotani po samem zakonu, upnik pa mora o pobotu obvestiti upravitelja v treh mesecih po objavi oklica (ZFPPIPP, 261. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te listine izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 311. člen

    Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli.

  • Obligacijski zakonik, 312. člen

    Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj.

  • Obligacijski zakonik, 314. člen

    Dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če ta takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana. Če so pogoji nastali pozneje, pobota ni, kadar dolžnik uveljavlja ugovor zastaranja.

  • Obligacijski zakonik, 316. člen

    S pobotom ne more prenehati terjatev, ki je ni mogoče zarubiti; terjatev stvari ali vrednosti stvari, danih v hrambo ali na posodo oziroma brezpravno vzetih ali pridržanih; terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode; odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti; in terjatev iz zakonite obveznosti preživljanja.

  • Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, 28. člen

    Dolžnik mora denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude. Prijava ni potrebna med drugim pri zneskih pod 250 evri, pri zavarovanih plačilih, pri terjatvah v sodnem ali izvršilnem postopku in pri pisno dogovorjeni poravnavi v naslednjem mesecu.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 136. člen

    Delodajalec svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila. Soglasja delavec ne more dati pred nastankom delodajalčeve terjatve.

  • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 261. člen

    Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom postopka veljata za pobotani. Upnik mora o pobotu obvestiti upravitelja v treh mesecih po objavi oklica.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za predlog za kompenzacijo?

Ne. Obligacijski zakonik za izjavo o pobotu ne predpisuje ne obrazca ne oblike — zahteva le, da ena stranka drugi pobot izjavi (312. člen). Predpisano obliko ima samo prijava v obvezni večstranski pobot pri AJPES, ki je drug postopek.

Kdaj pobot začne učinkovati?

Ko je izjava dana, učinek pa velja za nazaj — od trenutka, ko so se stekli pogoji za pobot (312. člen OZ). Pogoji so izpolnjeni takrat, ko se obe terjatvi glasita na denar oziroma na nadomestne stvari iste vrste in kakovosti in sta obe zapadli (311. člen OZ).

Ali mora nasprotna stranka predlog podpisati, da pobot velja?

Za učinek pobota zadošča, da izjavo o pobotu prejme nasprotna stranka (312. člen OZ). Podpis nasprotne stranke ni pogoj za veljavnost, je pa dokaz, da je izjavo prejela in da se z obračunom strinja; zato ima listina prostor za oba podpisa.

Koliko stane pobot in ali ga je treba overiti?

Nič in ne. Ta obrazec je brezplačen, overitve podpisa pa zakon ne zahteva, ker Obligacijski zakonik za izjavo o pobotu oblike ne predpisuje (312. člen). Priporočljivo je le, da je izjava pisna in da je izkazano, kdaj jo je nasprotna stranka prejela.

Katerih terjatev ni mogoče pobotati?

Terjatev, ki jih ni mogoče zarubiti, terjatev stvari, danih v hrambo ali na posodo oziroma brezpravno vzetih ali pridržanih, terjatev iz namerno povzročene škode, odškodninskih terjatev za škodo zaradi okvare zdravja ali povzročitve smrti in terjatev iz zakonite obveznosti preživljanja (316. člen OZ).

Ali lahko pobotam zastaran dolg?

Le, če terjatev takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana (314. člen OZ). Če so pogoji za pobot nastali šele potem, ko je terjatev že zastarala, pobota ni, kadar dolžnik uveljavlja ugovor zastaranja.

Ali moram obveznost prijaviti v obvezni večstranski pobot pri AJPES?

Da, če ste gospodarski subjekt in ste v zamudi s plačilom — prijaviti jo je treba v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude (28. člen ZPreZP-1). Prijava ni potrebna med drugim, kadar je znesek nižji od 250 evrov, kadar je plačilo zavarovano, kadar teče sodni ali izvršilni postopek ali kadar je pisno dogovorjeno, da bo obveznost poravnana v naslednjem mesecu.

Ali lahko delodajalec svojo terjatev pobota z delavčevo plačo?

Samo z delavčevim pisnim soglasjem (136. člen ZDR-1). Soglasja delavec ne more dati vnaprej, torej pred nastankom delodajalčeve terjatve; brez njega delodajalec plače ne sme zmanjšati za svojo terjatev.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.