Deli tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Družinski zakonik, 95. člen
Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega, z razveljavitvijo ali z razvezo zakonske zveze.
Družinski zakonik, 98. člen
Če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze. Kadar sodišče zakonsko zvezo na tej podlagi razveže, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši, pred tem pa mora ugotoviti, kako bodo koristi otroka najbolje zagotovljene. Odločbo o razvezi pošlje v osmih dneh po izdaji upravni enoti, ki razvezo vpiše v matični register.
Družinski zakonik, 100. člen
Nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze.
Družinski zakonik, 109. člen
Ob razvezi zakonske zveze lahko vsak od zakoncev zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja. Sodišče o tem odloči, če tako zahtevajo koristi otrok, upošteva pa tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njune upravičene interese, in stanovanje dodeli v uporabo le za določen čas, ki je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj.
Družinski zakonik, 200. člen
Zakonca se pred vložitvijo predloga za razvezo zakonske zveze udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, in sicer osebno brez pooblaščencev. Svetovanje ni obvezno, če nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb, če je eden od zakoncev nerazsoden, če ima eden neznano prebivališče ali je pogrešan ali če eden ali oba živita v tujini.
Družinski zakonik, 204. člen
Center za socialno delo stranke povabi na predhodno svetovanje v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje in o opravljenem svetovanju naredi zapisnik. Če se oseba razgovora ne udeleži, center v zapisniku navede, katera oseba se ga ni udeležila in razloge njene neudeležbe, če so mu znani.
Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen
V postopkih v zakonskih sporih odloča na prvi stopnji okrožno sodišče.
Zakon o nepravdnem postopku, 11. člen
Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež. Če ta oseba nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se krajevna pristojnost določi po njenem začasnem prebivališču.
Zakon o nepravdnem postopku, 14. člen
Za odločanje v zakonskih sporih je pristojno tudi sodišče, na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče.
Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen
Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih zakon o pravdnem postopku določa za tožbo.
Zakon o nepravdnem postopku, 25. člen
Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Po izdaji te odločbe sme predlog umakniti do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo priznane določene pravice; v takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi.
Zakon o nepravdnem postopku, 39. člen
Ob vložitvi predloga za začetek postopka mora biti plačana sodna taksa, če zakon ne določa drugače.
Zakon o nepravdnem postopku, 40. člen
Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče po prostem preudarku, v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo.
Zakon o nepravdnem postopku, 43. člen
V postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij je javnost izključena.
Zakon o nepravdnem postopku, 50. člen
Rok za odgovor na predlog za začetek postopka je 30 dni, razen če varstvo koristi otrok in drugih varovanih oseb utemeljuje določitev krajšega roka, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni. Narok je treba določiti tako, da ostane udeležencem za pripravo najmanj 15 dni od prejema vabila.
Zakon o nepravdnem postopku, 80. člen
Postopki v zakonskih sporih so postopek za ugotovitev neobstoja zakonske zveze, postopek za razveljavitev zakonske zveze in postopek za razvezo zakonske zveze.
Zakon o nepravdnem postopku, 81. člen
Postopek za razvezo zakonske zveze se začne na predlog enega od zakoncev. Postopek za sporazumno razvezo zakonske zveze se začne na predlog obeh zakoncev.
Zakon o nepravdnem postopku, 82. člen
Predlog v zakonskem sporu mora vsebovati tudi določen zahtevek, o katerem naj sodišče odloči. Predlogu za razvezo zakonske zveze mora biti priložen tudi zapisnik centra za socialno delo o opravljenem predhodnem svetovanju, če družinski zakonik določa, da se mora predlagatelj pred začetkom postopka udeležiti predhodnega svetovanja.
Zakon o nepravdnem postopku, 83. člen
Če družinski zakonik določa, da se mora predlagatelj pred začetkom postopka udeležiti predhodnega svetovanja, iz zapisnika centra za socialno delo pa izhaja, da se predlagatelj razveze zakonske zveze predhodnega svetovanja ni udeležil, se predlog zavrže.
Zakon o nepravdnem postopku, 85. člen
Če sodišče predlogu za razvezo zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih zakoncev s skupnimi otroki. S tem sklepom odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku tak predlog podan.
Zakon o nepravdnem postopku, 87. člen
Zoper pravnomočni sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za razvezo zakonske zveze, je dovoljena obnova postopka. Pravnomočni sklep, s katerim se zakonska zveza razveže, se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ne glede na to, ali je kateri od udeležencev sklenil novo zakonsko zvezo.
Zakon o sodnih taksah, 3. člen
Takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače.
Zakon o sodnih taksah, 5. člen
Takso je treba plačati, ko nastane taksna obveznost. Za postopek, ki ga vodi sodišče, nastane ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva.
Zakon o sodnih taksah, 11. člen
Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pod istim pogojem lahko plačilo taks odloži ali dovoli obročno plačilo, pri čemer čas odloga oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev.
Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 1211
Za postopek v zakonskih sporih pred sodiščem prve stopnje se taksa odmeri po tarifni številki 1211.