Preskoči na vsebino

Predlog za odločitev o varstvu, vzgoji in stikih

Predlog, s katerim starš sodišču predlaga, naj odloči, pri kom bo otrok v varstvu in vzgoji, koliko znaša preživnina in kako potekajo stiki z drugim od staršev. Vloži se, kadar se starša o tem ne sporazumeta, in šele po opravljenem predhodnem svetovanju pri centru za socialno delo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej poskus sporazuma

    Zakon najprej predvideva sporazum staršev o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih; pri sklenitvi jima pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji (138., 140. in 141. člen DZ). Če sporazum uspe, lahko starša predlagata sklenitev sodne poravnave in tega predloga ne potrebujeta.

  2. 2

    Predhodno svetovanje na centru za socialno delo

    Pred vložitvijo predloga se morata starša osebno in brez pooblaščencev udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo (203. člen DZ). Center v 14 dneh po prejemu predloga za svetovanje povabi stranke in o opravljenem svetovanju naredi zapisnik (204. člen DZ).

  3. 3

    Vložitev predloga z obvezno prilogo

    Zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju je obvezna priloga predloga. Če iz zapisnika izhaja, da se predlagatelj svetovanja ni udeležil, sodišče predlog zavrže (94. člen ZNP-1). Predlog se vloži pri okrožnem sodišču (10. člen ZNP-1) v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca (106. člen ZPP).

  4. 4

    Mnenje centra in mnenje otroka

    Sodišče pridobi mnenje centra za socialno delo, ki ga mora ta poslati v 60 dneh (98. člen ZNP-1), in pozove center, da otroka obvesti o postopku in o pravici izraziti mnenje (96. člen ZNP-1). Prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja centra (99. člen ZNP-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Sodišče in udeleženca

Več informacij

Predlagatelj je oseba, ki predlog vlaga; nasprotni udeleženec je drugi od staršev. Predlog lahko vloži eden ali oba starša, otrokov skrbnik, otrok, ki je dopolnil 15 let, ali center za socialno delo (102. člen ZNP-1).

Zakaj je to potrebno?

Okrožno sodišče (10. člen ZNP-1). Krajevno pristojno je sodišče po stalnem prebivališču nasprotnega udeleženca (11. člen ZNP-1) ali po stalnem prebivališču otroka (13. člen ZNP-1).

Zakaj je to potrebno?

Identifikacijski podatki udeležencev so sestavina predloga (23. člen ZNP-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za odločitev o varstvu in vzgoji otroka, njegovem preživljanju in stikih

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, ki predlog vlaga kot ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za odločitev o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih.

2. člen — Otrok

Otrok: ________________, rojen ________________, EMŠO ________________, s prijavljenim prebivališčem ________________.

Glede dejanskega bivanja otroka predlagatelj navaja: ________________.

V vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom je treba skrbeti za korist otroka.

3. člen — Pristojnost sodišča

Postopki za varstvo koristi otroka so tudi postopki, v katerih se odloča o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka in o otrokovih stikih, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori.

Na prvi stopnji v teh postopkih odloča okrožno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče; v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče.

Postopek se začne na predlog enega ali obeh staršev, otrokovega skrbnika, otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, ali centra za socialno delo.

4. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj po izvedenem postopku odloči, da se otroku ________________ določi ________________.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče v istem postopku odloči tudi o preživljanju otroka in o njegovih stikih s starši, kot je predlagano v nadaljevanju.

Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo o varstvu in vzgoji skupnih otrok sporazumeti; če se ne sporazumejo, o tem odloči sodišče. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši.

5. člen — Predlagana preživnina

Predlagatelj predlaga, naj sodišče ________________ naloži, da za preživljanje otroka ________________ plačuje mesečni znesek ________________ EUR, in sicer ________________, na transakcijski račun ________________, od ________________ dalje.

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja.

Stroški otrokovih življenjskih potreb, ki jih mora preživnina zajemati, so: ________________.

6. člen — Predlagana ureditev stikov

Predlagatelj predlaga, naj sodišče določi, da ________________ izvaja stike z otrokom ________________ takole: ________________.

Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Če se starša o stikih ne sporazumeta, o njih odloči sodišče.

Sodišče lahko v sklepu, s katerim odloči o otrokovih stikih, izreče tudi denarno kazen za primer, če starši ne ravnajo v skladu s tem sklepom.

7. člen — Obrazložitev

Opis razmerja in dosedanje ureditve: ________________.

Zakaj je predlagana ureditev v korist otroka: ________________.

Starši delajo v korist otroka, če ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe.

8. člen — Mnenje otroka in mnenje centra za socialno delo

Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi njegovo mnenje. Center mora mnenje poslati v 60 dneh od prejema poziva.

Sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvesti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Otroku, ki je dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje, sodišče vroči odločbo.

Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka ter o stikih upošteva otrokovo mnenje in mnenje centra za socialno delo.

9. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca; to velja tudi za priloge.

10. člen — Roki in stroški

Sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga za začetek postopka oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja centra za socialno delo.

O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj o sodni taksi odloči v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse; če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, predlaga oprostitev plačila in bo predlogu priložil izjavo o premoženjskem stanju.

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju je obvezna priloga. Če iz zapisnika centra za socialno delo izhaja, da se predlagatelj svetovanja ni udeležil, sodišče predlog zavrže (94. člen ZNP-1).
  • Predhodnega svetovanja se starša udeležita osebno in brez pooblaščencev (peti odstavek 203. člena Družinskega zakonika). Center za socialno delo stranke povabi v 14 dneh po prejemu predloga za svetovanje (204. člen Družinskega zakonika).
  • Če sodišče odloča o varstvu in vzgoji, vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši (tretji odstavek 138. člena Družinskega zakonika) — tudi kadar predlagatelj predlaga le eno od teh vprašanj.
  • Pri skupnem varstvu in vzgoji mora odločitev vsebovati stalno prebivališče otroka, navedbo, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka, in preživljanje otroka (139. člen Družinskega zakonika).
  • Sodišče izda novo odločbo, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena in osmi odstavek 141. člena Družinskega zakonika). Pred predlogom za novo odločbo je svetovanje prav tako obvezno (četrti odstavek 203. člena Družinskega zakonika).
  • Če je otrok ogrožen in odločitve o glavni stvari ni mogoče počakati, je mogoče predlagati začasno odredbo za varstvo koristi otroka (100. člen ZNP-1 in 161. člen Družinskega zakonika); za to je na portalu ločen obrazec.
  • Sodno takso določa Zakon o sodnih taksah. Sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; predlogu je treba priložiti izjavo o premoženjskem stanju (11. in 12. člen ZST-1). Znesek preverite v veljavni taksni tarifi ali pri sodišču.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta predlog ni; obvezne sestavine vloge določata 23. člen ZNP-1 in 105. člen ZPP. Kadar gre za nasilje, zlorabo ali mednarodni element, naj vlogo pregleda odvetnik.

Predlog za odločitev o varstvu in vzgoji otroka, njegovem preživljanju in stikih

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, ki predlog vlaga kot ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za odločitev o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih.

2. člen — Otrok

Otrok: ________________, rojen ________________, EMŠO ________________, s prijavljenim prebivališčem ________________.

Glede dejanskega bivanja otroka predlagatelj navaja: ________________.

V vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom je treba skrbeti za korist otroka.

3. člen — Pristojnost sodišča

Postopki za varstvo koristi otroka so tudi postopki, v katerih se odloča o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka in o otrokovih stikih, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori.

Na prvi stopnji v teh postopkih odloča okrožno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče; v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče.

Postopek se začne na predlog enega ali obeh staršev, otrokovega skrbnika, otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, ali centra za socialno delo.

4. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj po izvedenem postopku odloči, da se otroku ________________ določi ________________.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče v istem postopku odloči tudi o preživljanju otroka in o njegovih stikih s starši, kot je predlagano v nadaljevanju.

Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo o varstvu in vzgoji skupnih otrok sporazumeti; če se ne sporazumejo, o tem odloči sodišče. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši.

5. člen — Predlagana preživnina

Predlagatelj predlaga, naj sodišče ________________ naloži, da za preživljanje otroka ________________ plačuje mesečni znesek ________________ EUR, in sicer ________________, na transakcijski račun ________________, od ________________ dalje.

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja.

Stroški otrokovih življenjskih potreb, ki jih mora preživnina zajemati, so: ________________.

6. člen — Predlagana ureditev stikov

Predlagatelj predlaga, naj sodišče določi, da ________________ izvaja stike z otrokom ________________ takole: ________________.

Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Če se starša o stikih ne sporazumeta, o njih odloči sodišče.

Sodišče lahko v sklepu, s katerim odloči o otrokovih stikih, izreče tudi denarno kazen za primer, če starši ne ravnajo v skladu s tem sklepom.

7. člen — Obrazložitev

Opis razmerja in dosedanje ureditve: ________________.

Zakaj je predlagana ureditev v korist otroka: ________________.

Starši delajo v korist otroka, če ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe.

8. člen — Mnenje otroka in mnenje centra za socialno delo

Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi njegovo mnenje. Center mora mnenje poslati v 60 dneh od prejema poziva.

Sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvesti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Otroku, ki je dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje, sodišče vroči odločbo.

Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka ter o stikih upošteva otrokovo mnenje in mnenje centra za socialno delo.

9. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca; to velja tudi za priloge.

10. člen — Roki in stroški

Sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga za začetek postopka oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja centra za socialno delo.

O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj o sodni taksi odloči v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse; če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, predlaga oprostitev plačila in bo predlogu priložil izjavo o premoženjskem stanju.

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Če se starša ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otroka, o tem odloči sodišče (Družinski zakonik, 138. člen, tretji odstavek).
  • V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši (Družinski zakonik, 138. člen, tretji odstavek).
  • O predlogu na prvi stopnji odloča okrožno sodišče; krajevno pristojno je tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče (ZNP-1, 10. in 13. člen).
  • Pred vložitvijo predloga se morata starša udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, razen če je eden nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča (Družinski zakonik, 203. člen).
  • Predlogu mora biti priložen zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju; če se predlagatelj svetovanja ni udeležil, sodišče predlog zavrže (ZNP-1, 94. člen).
  • Predlog mora obsegati opis razmerja, dejstva, pomembna za odločitev, dokaze in identifikacijske podatke udeležencev (ZNP-1, 23. člen).
  • Sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja centra za socialno delo (ZNP-1, 99. člen).
  • O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (ZNP-1, 101. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli predloga izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 7. člen

    Načelo otrokove koristi: starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka, za korist otroka pa morajo skrbeti tudi državni organi v vseh postopkih v zvezi z otrokom.

  • Družinski zakonik, 138. člen

    Starša, ki ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji otrok; če se ne sporazumeta, o tem odloči sodišče, ki v istem postopku vselej odloči tudi o preživljanju otrok in o stikih s starši. Novo odločbo izda, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

  • Družinski zakonik, 139. člen

    Odločitev o skupnem varstvu in vzgoji otroka mora vsebovati odločitev o stalnem prebivališču otroka, o tem, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka, in o preživljanju otroka.

  • Družinski zakonik, 140. člen

    Starši se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok; če se ne sporazumejo, o tem odloči sodišče.

  • Družinski zakonik, 141. člen

    Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. Če se starša o stikih ne sporazumeta, o njih odloči sodišče; novo odločbo izda ob spremenjenih razmerah in koristih otroka.

  • Družinski zakonik, 143. člen

    Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka ter o stikih upošteva otrokovo mnenje, če je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice, in mnenje centra za socialno delo.

  • Družinski zakonik, 189. člen

    Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

  • Družinski zakonik, 190. člen

    Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

  • Družinski zakonik, 203. člen

    Starša se pred predlogom sodišču o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, osebno in brez pooblaščencev. Izjemi sta nerazsodnost enega od staršev in to, da eden živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Svetovanje je treba opraviti tudi pred predlogom za izdajo nove odločbe.

  • Družinski zakonik, 204. člen

    Center za socialno delo v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje stranke povabi na svetovanje in o opravljenem svetovanju naredi zapisnik.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen

    V postopkih za varstvo koristi otroka na prvi stopnji odloča okrožno sodišče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 11. člen

    Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 13. člen

    V postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih zakon o pravdnem postopku določa za tožbo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 93. člen

    Postopki za varstvo koristi otroka so med drugim postopki, v katerih se odloča o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka in o otrokovih stikih, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 94. člen

    Predlogu mora biti priložen zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju. Če iz zapisnika centra za socialno delo izhaja, da se predlagatelj svetovanja ni udeležil, sodišče predlog zavrže.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 96. člen

    Sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, obvesti o uvedbi postopka in o pravici, da izrazi svoje mnenje. Otroku, ki je dopolnil 15 let in je mnenje izrazil, se vroči odločba.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 98. člen

    Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka, sodišče glede koristi otroka pridobi njegovo mnenje; center mora mnenje poslati v 60 dneh od prejema poziva.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 99. člen

    Sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga za začetek postopka oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja centra za socialno delo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 101. člen

    O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 102. člen

    Postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ter za spremembo sklepa, ki ta vprašanja ureja, se začne na predlog enega ali obeh staršev, otrokovega skrbnika, otroka, ki je dopolnil 15 let, ali centra za socialno delo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 103. člen

    Sodišče lahko v sklepu, s katerim odloči o otrokovih stikih, izreče tudi denarno kazen za primer, če starši ne ravnajo v skladu s sklepom.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. in 106. člen

    Vloga mora obsegati navedbo sodišča, ime in prebivališče strank ter njihovih zastopnikov, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja, ter dejstva in dokaze, kadar vsebuje zahtevo. Izročiti jo je treba v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. in 12. člen

    Sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Predlogu je treba priložiti izjavo o premoženjskem stanju.

Pogosta vprašanja

Kdaj o varstvu, vzgoji in stikih odloči sodišče?

Kadar se starša o tem ne sporazumeta. Zakon najprej predvideva sporazum staršev, pri katerem jima pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji; šele če sporazuma ni, o varstvu in vzgoji ter o stikih odloči sodišče (138. in 141. člen Družinskega zakonika).

Kje vložim predlog?

Pri okrožnem sodišču. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče, pristojno pa je tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče (10., 11. in 13. člen ZNP-1).

Ali se moram pred vložitvijo oglasiti na centru za socialno delo?

Da. Starša se morata pred predlogom udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, in sicer osebno, brez pooblaščencev. Izjemi sta samo dve: če je eden od staršev nerazsoden ali če eden živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča (203. člen Družinskega zakonika).

Kaj se zgodi, če zapisnika o predhodnem svetovanju ne priložim?

Sodišče predlog zavrže. Zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju je obvezna priloga; če iz zapisnika centra za socialno delo izhaja, da se predlagatelj svetovanja ni udeležil, sodišče predlog zavrže (94. člen ZNP-1).

Koliko stane vložitev predloga?

Ta obrazec je brezplačen in brez registracije, sodno takso pa določa Zakon o sodnih taksah. Sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; predlogu je treba priložiti izjavo o premoženjskem stanju (11. in 12. člen ZST-1). O stroških samega postopka sodišče odloči po prostem preudarku (101. člen ZNP-1).

Ali lahko predlagam samo ureditev stikov?

Da, postopek se lahko začne tudi samo glede stikov. Velja pa obratno pravilo: če sodišče odloča o varstvu in vzgoji otroka, vselej odloči tudi o njegovem preživljanju in o stikih s starši (138. člen Družinskega zakonika, tretji odstavek).

Kdaj bo prvi narok?

Sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga za začetek postopka oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja centra za socialno delo. Center mora mnenje poslati v 60 dneh od prejema poziva (98. in 99. člen ZNP-1).

Ali je odločitev sodišča dokončna?

Ne. Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (138. in 141. člen Družinskega zakonika). Tudi pred predlogom za izdajo nove odločbe je treba opraviti predhodno svetovanje (203. člen Družinskega zakonika, četrti odstavek).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Razveza in razmerja.