Preskoči na vsebino

Preklic darilne pogodbe (zahteva za vrnitev darila)

Izjava, s katero darovalec prekliče darilno pogodbo in od obdarjenca zahteva vrnitev darila ali plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. Obligacijski zakonik pozna tri razloge za preklic — hudo nehvaležnost obdarjenca, stisko darovalca in pozneje rojenega otroka — in za vse enoletni rok od dneva, ko je darovalec za razlog zvedel.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite rok

    Preklic je mogoč v enem letu od dneva, ko ste zvedeli za razlog za preklic (543. člen OZ). Rok ne teče od sklenitve darilne pogodbe in ne od izročitve darila. Če je leto poteklo, preklic po tem členu ni več mogoč.

  2. 2

    Ugotovite, kateri razlog uveljavljate

    Obligacijski zakonik pozna tri razloge: hudo nehvaležnost obdarjenca (540. člen), stisko darovalca, ko je ogroženo njegovo preživljanje (539. člen), in rojstvo otroka darovalcu, ki prej otrok ni imel (541. člen). V izjavi navedite tistega, ki dejansko obstaja, in dejstva, iz katerih izhaja.

  3. 3

    Izjavo pošljite obdarjencu

    Preklic je izjava darovalca obdarjencu; zakon zanjo ne predpisuje oblike. Ker je od dneva, ko ste za razlog zvedeli, odvisna pravočasnost preklica, izjavo pošljite tako, da je razviden datum, in kopijo obdržite.

  4. 4

    Šele nato vrnitev oziroma sodišče

    Če je predmet darila nepremičnina, se lastninska pravica vrne šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ) na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila obdarjenca z overjenim podpisom (23. člen SPZ). Če obdarjenec ne vrne prostovoljno, vrnitev uveljavljate s tožbo pri sodišču po njegovem stalnem prebivališču (47. člen ZPP).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Darovalec

Več informacij

Izjavo daje tisti, ki je darilo podaril. Če je darovalec umrl, lahko pogodbo zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi njegov dedič (540. člen, drugi odstavek OZ).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izjava o preklicu darilne pogodbe

1. člen — Darovalec in obdarjenec

Darovalec: ________________, ________________. Kontakt: ________________.

Obdarjenec: ________________, ________________.

Darovalec daje obdarjencu naslednjo izjavo o preklicu darilne pogodbe.

2. člen — Darilna pogodba, ki se preklicuje

Med darovalcem in obdarjencem je bila dne ________________ sklenjena darilna pogodba, s katero je darovalec obdarjencu neodplačno prenesel: ________________.

Vrednost darila je ob sklenitvi pogodbe znašala ________________ EUR.

Darilo je bilo obdarjencu izročeno dne ________________.

3. člen — Izjava o preklicu

Darovalec s to izjavo preklicuje darilno pogodbo, opisano v 2. členu te listine, v celoti.

4. člen — Pravočasnost preklica

Darovalec je za razlog za preklic zvedel dne ________________.

Ta izjava je dana v enem letu od navedenega dne.

5. člen — Če obdarjenec ne ravna po tej izjavi

Če obdarjenec darila ne vrne oziroma vrednosti ne plača v roku iz te izjave, bo darovalec vrnitev uveljavljal s tožbo pri pristojnem sodišču.

Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima obdarjenec stalno prebivališče. Stvarno je pristojno okrajno sodišče, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, sicer okrožno sodišče.

6. člen — Sklepno

Morebitna določba darilne pogodbe, s katero se je darovalec odpovedal pravici do preklica, je nična in na veljavnost te izjave ne vpliva.

Izjava je dana v kraju ________________, dne ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Darovalec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Rok za preklic je eden sam in kratek: eno leto od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog (543. člen OZ). Po izteku tega leta preklic po tem členu ni več mogoč, zato je datum, ko ste za razlog zvedeli, najpomembnejši podatek v listini.
  • Uradnega obrazca za preklic darila ni in Obligacijski zakonik za izjavo ne predpisuje oblike — pisno obliko 538. člen OZ zahteva za samo darilno pogodbo, ne za njen preklic. Ker je od dneva prejema odvisno dokazovanje pravočasnosti, izjavo pošljite tako, da je datum razviden, in kopijo obdržite.
  • Preklic zaradi hude nehvaležnosti ni mogoč, če je darovalec obnašanje obdarjencu odpustil (540. člen, četrti odstavek OZ). Pogodbo pa lahko prekliče tudi darovalčev dedič in preklic učinkuje tudi proti obdarjenčevemu dediču (drugi in tretji odstavek istega člena).
  • Pri nepremičnini preklic sam po sebi ne vrne lastninske pravice. Vrne jo šele vpis v zemljiško knjigo (49. člen SPZ) na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila obdarjenca z overjenim podpisom (23. člen SPZ) ali na podlagi pravnomočne sodbe.
  • Če obdarjenec podarjene stvari nima več, preklic ne odpade: darovalec po 542. členu OZ zahteva plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten, kar ustreza pravilu o neupravičeni pridobitvi iz 190. člena OZ.
  • Ta obrazec je brezplačen in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca preklica darila ni; ker gre za prosto besedilo in za prekluzivni rok, naj listino pri darilih večje vrednosti pregleda odvetnik ali notar.

Izjava o preklicu darilne pogodbe

1. člen — Darovalec in obdarjenec

Darovalec: ________________, ________________. Kontakt: ________________.

Obdarjenec: ________________, ________________.

Darovalec daje obdarjencu naslednjo izjavo o preklicu darilne pogodbe.

2. člen — Darilna pogodba, ki se preklicuje

Med darovalcem in obdarjencem je bila dne ________________ sklenjena darilna pogodba, s katero je darovalec obdarjencu neodplačno prenesel: ________________.

Vrednost darila je ob sklenitvi pogodbe znašala ________________ EUR.

Darilo je bilo obdarjencu izročeno dne ________________.

3. člen — Izjava o preklicu

Darovalec s to izjavo preklicuje darilno pogodbo, opisano v 2. členu te listine, v celoti.

4. člen — Pravočasnost preklica

Darovalec je za razlog za preklic zvedel dne ________________.

Ta izjava je dana v enem letu od navedenega dne.

5. člen — Če obdarjenec ne ravna po tej izjavi

Če obdarjenec darila ne vrne oziroma vrednosti ne plača v roku iz te izjave, bo darovalec vrnitev uveljavljal s tožbo pri pristojnem sodišču.

Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima obdarjenec stalno prebivališče. Stvarno je pristojno okrajno sodišče, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, sicer okrožno sodišče.

6. člen — Sklepno

Morebitna določba darilne pogodbe, s katero se je darovalec odpovedal pravici do preklica, je nična in na veljavnost te izjave ne vpliva.

Izjava je dana v kraju ________________, dne ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Darovalec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče iz treh razlogov: zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca, zaradi lastne stiske ali zato, ker je po sklenitvi dobil otroka, prej pa otrok ni imel (Obligacijski zakonik, 539., 540. in 541. člen).
  • Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic (Obligacijski zakonik, 543. člen).
  • Huda nehvaležnost je ravnanje obdarjenca proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu po sklenitvi pogodbe, pri katerem bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal (Obligacijski zakonik, 540. člen, prvi odstavek).
  • Preklic zaradi hude nehvaležnosti ni mogoč, če je darovalec obnašanje obdarjencu odpustil (Obligacijski zakonik, 540. člen, četrti odstavek).
  • Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten (Obligacijski zakonik, 542. člen, prvi odstavek).
  • Preklic zaradi stiske ni mogoč, če bi z njim obdarjenec prišel v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje; obdarjenec lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje (Obligacijski zakonik, 539. člen, drugi in tretji odstavek).
  • Pogodbo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič, preklic pa je mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču (Obligacijski zakonik, 540. člen, drugi in tretji odstavek).
  • Vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična; določba v darilni pogodbi, s katero se darovalec preklicu odpove, darovalca ne zavezuje (Obligacijski zakonik, 544. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te izjave izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 533. člen

    Z darilno pogodbo se darovalec zaveže obdarjencu neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali ga na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

  • Obligacijski zakonik, 538. člen

    Če darovalec podarjenega ni takoj prenesel na obdarjenca, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Za preklic darilne pogodbe zakon oblike ne predpisuje.

  • Obligacijski zakonik, 539. člen

    Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po njeni sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Preklic ni mogoč, če bi z njim v tak položaj prišel obdarjenec; obdarjenec lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje.

  • Obligacijski zakonik, 540. člen

    Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal. Preklic lahko izjavi tudi darovalčev dedič in je mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču; ni pa mogoč, če je darovalec obnašanje odpustil.

  • Obligacijski zakonik, 541. člen

    Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

  • Obligacijski zakonik, 542. člen

    Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Če darilna pogodba še ni izpolnjena, ima preklic za posledico prenehanje darovalčeve obveznosti.

  • Obligacijski zakonik, 543. člen

    Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic.

  • Obligacijski zakonik, 544. člen

    Odpoved preklicu je nična.

  • Obligacijski zakonik, 190. člen

    Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki je pozneje odpadla.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo; vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Zakon o pravdnem postopku, 47. člen

    Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.

  • Zakon o pravdnem postopku, 30. in 32. člen

    Okrajna sodišča sodijo v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov; nad to vrednostjo sodijo okrožna sodišča. Zneska sta bila v eure preračunana z novelo ZPP-D.

Pogosta vprašanja

V kakšnem roku lahko prekličem darilo?

V enem letu od dneva, ko ste zvedeli za razlog za preklic (543. člen Obligacijskega zakonika). Rok ne teče od sklenitve pogodbe in ne od izročitve darila, ampak od dneva, ko ste za razlog zvedeli. Ker je od tega datuma odvisna veljavnost preklica, v izjavo vpišite, kdaj ste za razlog zvedeli.

Kaj šteje za hudo nehvaležnost?

Ravnanje obdarjenca proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu, pri katerem bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal (540. člen, prvi odstavek Obligacijskega zakonika). Zakon posameznih ravnanj ne našteva, zato je presoja v sporu prepuščena sodišču. Ravnanje mora nastopiti po sklenitvi pogodbe; če ste ga obdarjencu odpustili, preklic ni mogoč (540. člen, četrti odstavek).

Ali moram darilo preklicati pri notarju ali na sodišču?

Ne. Preklic je izjava darovalca obdarjencu in Obligacijski zakonik zanjo ne predpisuje ne uradnega obrazca ne posebne oblike — pisno obliko 538. člen zahteva za samo darilno pogodbo, ne za njen preklic. Ker rok za preklic teče eno leto od dneva, ko ste za razlog zvedeli (543. člen), je izjavo koristno poslati na način, iz katerega je razviden datum. Sodišče je potrebno šele, če obdarjenec darila ne vrne prostovoljno.

Koliko stane preklic darila?

Sama izjava ne stane nič — je zasebna listina, ki jo pošljete obdarjencu, in zanjo ni upravnega postopka ne obrazca. Strošek nastane šele pozneje: če je predmet darila nepremičnina, mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu za vrnitev overjen (23. člen Stvarnopravnega zakonika), če pa obdarjenec ne vrne prostovoljno, se plača sodna taksa za tožbo.

Ali lahko prekličem darilo, ker sem sam prišel v stisko?

Da, če ste po sklenitvi pogodbe prišli v položaj, da je ogroženo vaše preživljanje (539. člen, prvi odstavek Obligacijskega zakonika). Preklic pa ni mogoč, če bi zaradi njega v enak položaj prišel obdarjenec (drugi odstavek), obdarjenec pa lahko darilo obdrži tudi tako, da vam zagotovi preživljanje (tretji odstavek).

V darilni pogodbi piše, da preklic ni mogoč — ali to velja?

Ne velja. Odpoved preklicu je nična (544. člen Obligacijskega zakonika), zato vas takšna določba ne zavezuje in preklic lahko izjavite kljub njej. Nična določba ne vpliva na preostali del darilne pogodbe.

Kaj se zgodi z nepremičnino, ki sem jo podaril?

Lastninska pravica se ne vrne že s preklicem. Vrne se šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen Stvarnopravnega zakonika), za vpis pa je potrebno zemljiškoknjižno dovolilo obdarjenca z overjenim podpisom (23. člen Stvarnopravnega zakonika) ali pravnomočna sodba, ki dovolilo nadomesti.

Kam vložim tožbo, če obdarjenec darila ne vrne?

Pri sodišču, na območju katerega ima obdarjenec stalno prebivališče (47. člen Zakona o pravdnem postopku). Če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, je stvarno pristojno okrajno sodišče, sicer okrožno (30. in 32. člen Zakona o pravdnem postopku).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.