Pritožba zoper molk zavezanca po ZDIJZ

Pritožba, ki jo prosilec vloži, kadar organ o njegovi pisni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ne odloči v 20 delovnih dneh. Zakon v takem primeru šteje, da je zahtevo zavrnil, prosilec pa ima pravico do pritožbe. O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec in pri njem se ta pritožba tudi vloži.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

1
Preverite, ali je bila zahteva vložena pisno
Pritožbo je mogoče vložiti le, če je bil dostop do informacij pri organu zahtevan pisno; če je bil zahtevan le ustno ali po telefonu, pritožba ni mogoča (navodilo Informacijskega pooblaščenca „Kako in kam vložiti pritožbo?“). Zahtevo v pisni obliki lahko vložite tudi znova.
2
Preštejte 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve
Organ mora o zahtevi odločiti nemudoma, najkasneje pa v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ). Pritožba zaradi molka pred iztekom tega roka ni na mestu. Če vas je organ pozval k dopolnitvi zahteve, teče rok od dopolnitve.
3
Preverite, ali ste prejeli sklep o podaljšanju roka
Organ lahko rok podaljša za največ 30 delovnih dni; o podaljšanju odloči s sklepom, ki ga vroči prosilcu in ga mora sprejeti najkasneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve. Zoper ta sklep ni pritožbe (24. člen ZDIJZ). Če ste sklep prejeli, se čaka iztek podaljšanega roka.
4
Zberite dokazila o zahtevi
Pritožbi priložite kopijo zahteve, ki ste jo naslovili na organ, po možnosti skupaj s potrdilom o oddani pošiljki ali drugim dokazom o datumu odpreme ali vročitve zahteve, in kopijo odgovora organa, če obstaja (opozorila na obrazcu ZDIJZ MOLK).
5
Pritožbo vložite pri Informacijskem pooblaščencu
Pritožbo zaradi molka organa se vloži pri Informacijskem pooblaščencu, po pošti na naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana, ali prek elektronske pošte na naslov gp.ip@ip-rs.si (navodilo „Kako in kam vložiti pritožbo?“ in opozorila na obrazcu ZDIJZ MOLK). V pritožbenem postopku se ne plača upravna taksa.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Pritožnik

Več informacij

Vloga mora obsegati osebno ime oziroma firmo in naslov vložnika ter navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek 66. člena ZUP).

Ime in priimek oziroma naziv pravne osebe

Naslov

Elektronski naslov

Zakaj je to potrebno?

Obrazec pooblaščenca navaja elektronski naslov kot priporočljiv, a neobvezen podatek.

Telefon

Zakaj je to potrebno?

Obrazec pooblaščenca navaja telefon kot priporočljiv, a neobvezen podatek.

Zastopnik ali pooblaščenec

Zakaj je to potrebno?

Če pritožbo vlaga pooblaščenec, je treba priložiti pooblastilo (obrazec ZDIJZ MOLK).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pritožba zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacij javnega značaja

1. člen — Naslovnik in pritožnik

Informacijski pooblaščenec, Dunajska 22, 1000 Ljubljana

Pritožnik: ________________, ________________.

Elektronski naslov: ________________. Telefon: ________________.

Zastopnik oziroma pooblaščenec pritožnika: ________________.

Zadeva: pritožba zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, številka zadeve pri zavezancu ________________.

2. člen — Zahteva za dostop do informacij javnega značaja

Pri zavezancu ________________ sem ________________ vložil pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer ________________.

Z zahtevo sem se želel seznaniti z naslednjo informacijo: ________________

Zahtevani način seznanitve: ________________.

3. člen — Potek roka za odločitev

Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve (23. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja).

Ta rok se je iztekel ________________.

4. člen — Molk zavezanca

Zavezanec mi do danes ni omogočil dostopa do zahtevane informacije in mi tudi ni izdal in vročil pisne odločbe o zahtevi.

Če organ v roku iz 23. člena tega zakona ne omogoči prosilcu dostopa do informacije in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu pisne odločbe, se šteje, da je zahtevo zavrnil (osmi odstavek 22. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja).

Zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop, ima prosilec pravico do pritožbe (prvi odstavek 27. člena istega zakona).

5. člen — Pristojnost za odločanje o pritožbi

O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec (tretji odstavek 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja).

Postopek s pritožbo se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (četrti odstavek istega člena).

Pritožba zaradi molka organa se vloži pri Informacijskem pooblaščencu (navodilo Informacijskega pooblaščenca „Kako in kam vložiti pritožbo?“ in opozorila na obrazcu ZDIJZ MOLK).

6. člen — Pritožbeni predlog

Predlagam, da Informacijski pooblaščenec tej pritožbi ugodi in o moji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odloči.

________________

________________, ________________

Kraj in datum

Podpis pritožnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Organ mora o zahtevi odločiti nemudoma, najkasneje pa v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ).
Če organ v tem roku ne omogoči dostopa do informacije in če tudi ne izda in ne vroči pisne odločbe, se šteje, da je zahtevo zavrnil (osmi odstavek 22. člena ZDIJZ).
Rok lahko organ podaljša za največ 30 delovnih dni, in sicer s sklepom, ki ga vroči prosilcu in ga mora sprejeti najkasneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve; zoper ta sklep ni pritožbe (24. člen ZDIJZ).
Za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava velja, da v 20 delovnih dneh omogočijo dostop ali pošljejo pisni odgovor v obliki dopisa, sicer se šteje, da je bil dostop zavrnjen; tak odgovor in molk se štejeta kot zavrnilna odločba (26.a člen ZDIJZ).
O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec, postopek s pritožbo pa se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (tretji in četrti odstavek 27. člena ZDIJZ).
Pritožba zaradi molka organa se vloži pri Informacijskem pooblaščencu, po pošti na naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana, ali prek elektronske pošte na naslov gp.ip@ip-rs.si; pritožbi se priloži kopija zahteve, po možnosti s potrdilom o oddani pošiljki, in kopija odgovora organa, če obstaja (obrazec ZDIJZ MOLK).
Pritožba zaradi molka se lahko vloži kadar koli po tem, ko poteče rok za odločitev, vložiti pa jo je mogoče le, če je bil dostop pri organu zahtevan pisno (navodilo Informacijskega pooblaščenca „Kako in kam vložiti pritožbo?“).
V pritožbenem postopku se ne plača upravna taksa (obrazec ZDIJZ MOLK).
Organ druge stopnje od organa prve stopnje zahteva, naj sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno; če razlogi niso opravičeni, zahteva dokumente zadeve in zadevo reši s svojo odločbo (255. člen ZUP). Odločba o pritožbi mora biti izdana najpozneje v dveh mesecih od prejema pritožbe, ta rok pa se lahko podaljša za največ dva meseca (256. člen ZUP).
Za izvedbo upravne izvršbe po ZDIJZ je pristojen Informacijski pooblaščenec; izvršba se opravi na predlog prosilca na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe (27.a člen ZDIJZ). Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor (31. člen ZDIJZ).
To je vzorec in ne pravni nasvet. Obrazec pritožbe ni predpisan in pritožbe ni treba obvezno vložiti na obrazcu pooblaščenca (obrazec ZDIJZ MOLK); v zahtevnejših zadevah naj pritožbo pregleda odvetnik.

Na kratko

Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve (ZDIJZ, 23. člen).
Če organ v tem roku ne omogoči prosilcu dostopa do informacije in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu pisne odločbe, se šteje, da je zahtevo zavrnil (ZDIJZ, osmi odstavek 22. člena).
Organ lahko rok podaljša za največ 30 delovnih dni, in sicer s sklepom, ki ga vroči prosilcu in ga mora sprejeti najkasneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve; zoper ta sklep pritožbe ni (ZDIJZ, 24. člen).
O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec, postopek s pritožbo pa se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZDIJZ, tretji in četrti odstavek 27. člena).
Pritožbo zaradi molka se vloži pri Informacijskem pooblaščencu, po pošti na naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana, ali prek elektronske pošte na naslov gp.ip@ip-rs.si (obrazec ZDIJZ MOLK, opozorila).
Pritožba zaradi molka se lahko vloži kadar koli po tem, ko poteče rok za odločitev (Informacijski pooblaščenec, navodilo „Kako in kam vložiti pritožbo?“).
Pritožbo je mogoče vložiti le, če je bil dostop do informacij pri organu zahtevan pisno; ustna ali telefonska zahteva pritožbe ne omogoča (Informacijski pooblaščenec, navodilo „Kako in kam vložiti pritožbo?“).
V pritožbenem postopku se ne plača upravna taksa (obrazec ZDIJZ MOLK, opozorila).

Pravne podlage in uradni viri

Vsak del te pritožbe izhaja iz spodaj navedenih členov Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Zakona o splošnem upravnem postopku ter iz obrazca in navodila Informacijskega pooblaščenca.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 5. člen
Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 17. člen
Zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca. Prosilec mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, in način seznanitve — vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Zahteve ni treba pravno utemeljiti.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 22. člen
Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo. Če organ v roku iz 23. člena tega zakona ne omogoči prosilcu dostopa do informacije ali njene ponovne uporabe in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu pisne odločbe, se šteje, da je zahtevo zavrnil.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 23. člen
Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 24. člen
Kadar organ potrebuje več časa zaradi izvedbe delnega dostopa ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko rok podaljša za največ 30 delovnih dni. O podaljšanju roka, vključno z obrazložitvijo razloga, odloči s sklepom, ki ga vroči prosilcu in ga mora sprejeti najkasneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve. Zoper ta sklep ni pritožbe.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 26.a člen
Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor v obliki dopisa, sicer se šteje, da je bil dostop zavrnjen. Pisni odgovor in molk poslovnega subjekta se štejeta kot zavrnilna odločba.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 27. člen
Zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec pravico do pritožbe. O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec. Postopek s pritožbo se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 27.a člen
Za izvedbo upravne izvršbe po tem zakonu je pristojen Informacijski pooblaščenec. Upravna izvršba se opravi na predlog prosilca na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe; zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni pritožbe. Izvršba se opravi s prisilitvijo zoper organ ali poslovni subjekt, ki je dolžan izpolniti obveznost.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 31. člen
Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 34. člen
Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške, ki jih zaradi ekonomičnosti ne zaračuna, če ne presegajo 20 eurov z vključenim DDV.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 63. člen
Vloga se lahko vloži v pisni obliki. Pisna vloga je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa je v elektronski obliki in podpisana z elektronskim podpisom. Vloga v fizični obliki se izroči neposredno organu ali pošlje po pošti.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 66. člen
Vloga mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca ter osebno ime oziroma firmo in naslov vložnika.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 238. člen
Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik. Pritožnik mora v pritožbi navesti, zakaj izpodbija odločbo.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 239. člen
Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. Kadar stranka vloži pritožbo zato, ker organ prve stopnje ni izdal odločbe v roku iz petega odstavka 222. člena zakona, jo organ prve stopnje takoj pošlje organu druge stopnje, ki ravna v skladu z 255. členom zakona.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 255. člen
Organ druge stopnje od organa prve stopnje zahteva, da mu sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno. Če razlogi niso opravičeni, zahteva dokumente zadeve in zadevo reši s svojo odločbo; če so opravičeni, lahko rok podaljša za toliko časa, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 256. člen
Odločba o pritožbi mora biti izdana čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel pritožbo. Ta rok se lahko zaradi zahtevnosti zadeve ali razlogov na strani stranke ali organa podaljša za največ dva meseca, o čemer organ obvesti pritožnika.
Informacijski pooblaščenec, obrazec „Pritožba zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacij javnega značaja“ (Obrazec ZDIJZ MOLK)
Obrazec zbira podatke o prosilcu, o organu, pri katerem je bila vložena zahteva, datum vložitve zahteve in odziv organa v 20 delovnih dneh. V opozorilih pove, da se pritožba vloži pri Informacijskem pooblaščencu (Dunajska 22, 1000 Ljubljana, ali gp.ip@ip-rs.si), da se priložita kopija zahteve in morebitni odgovor organa, da se v pritožbenem postopku ne plača upravna taksa in da obrazec ni predpisan.
Informacijski pooblaščenec, navodilo „Kako in kam vložiti pritožbo?“
Pritožbo zaradi molka organa se vloži pri Informacijskem pooblaščencu, ostale pritožbe pa pri organu. Pritožbo je mogoče vložiti le, če je bil dostop pri organu zahtevan pisno. Pritožba zaradi molka se lahko vloži kadar koli po tem, ko poteče rok za odločitev. V pritožbi je treba navesti, pri katerem organu in kdaj so bile informacije zahtevane, ter kontaktne podatke, in priložiti prvotno zahtevo.

Pogosta vprašanja

Kdaj lahko vložim pritožbo zaradi molka po ZDIJZ?

Ko poteče 20 delovnih dni od dneva, ko je organ prejel popolno zahtevo. Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ). Če organ v tem roku ne omogoči dostopa do informacije in tudi ne izda in ne vroči pisne odločbe, se šteje, da je zahtevo zavrnil (osmi odstavek 22. člena ZDIJZ), zoper tako odločitev pa ima prosilec pravico do pritožbe (prvi odstavek 27. člena ZDIJZ). Če je organ rok podaljšal s sklepom, se čaka iztek podaljšanega roka, ki je lahko daljši za največ 30 delovnih dni (24. člen ZDIJZ).

Kakšen je rok za vložitev te pritožbe?

Roka ni — pritožba zaradi molka se lahko vloži kadar koli po tem, ko poteče rok za odločitev. Tako navaja Informacijski pooblaščenec v navodilu „Kako in kam vložiti pritožbo?“, kjer je za pritožbo zaradi molka izrecno zapisano, da se lahko vloži kadar koli po izteku roka za odločitev (20 delovnih dni, če roka ni podaljšal). ZDIJZ za pritožbo zaradi molka posebnega roka ne določa.

Koliko stane pritožba in ali se plača upravna taksa?

V pritožbenem postopku se ne plača upravna taksa. Tako piše med opozorili na obrazcu, ki ga objavlja Informacijski pooblaščenec (Obrazec ZDIJZ MOLK). Ločeno od tega velja, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa, za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa pa lahko organ zaračuna le materialne stroške, ki jih zaradi ekonomičnosti ne zaračuna, če ne presegajo 20 eurov z vključenim DDV (34. člen ZDIJZ).

Kam pošljem pritožbo — organu ali pooblaščencu?

Pooblaščencu. Informacijski pooblaščenec navaja, da se pritožba zaradi molka organa vloži pri njem, druge pritožbe pa pri organu, in da se ta pritožba pošlje po pošti na naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana, ali prek elektronske pošte na naslov gp.ip@ip-rs.si (navodilo „Kako in kam vložiti pritožbo?“ in opozorila na obrazcu ZDIJZ MOLK). O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec (tretji odstavek 27. člena ZDIJZ). Če je pritožba vložena pri organu prve stopnje, jo ta v primeru molka takoj pošlje organu druge stopnje, ki ravna v skladu z 255. členom zakona (četrti odstavek 239. člena ZUP).

Ali mora biti pritožba na uradnem obrazcu ali overjena?

Ne. Obrazec pritožbe ni predpisan in pritožbe ni treba obvezno vložiti na obrazcu pooblaščenca, overitev podpisa pa ni predpisana (opozorila na obrazcu ZDIJZ MOLK). Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik (prvi odstavek 238. člena ZUP); pisna vloga je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana ali pa je v elektronski obliki in podpisana z elektronskim podpisom (drugi odstavek 63. člena ZUP). Pooblaščenec dodaja, da se pritožba vloži v pisni — fizični ali elektronski — obliki ali ustno na zapisnik.

Kaj moram pritožbi priložiti?

Kopijo zahteve, ki ste jo naslovili na organ. Obrazec pooblaščenca navaja, da se pritožbi priloži kopija zahteve, po možnosti skupaj s potrdilom o oddani pošiljki ali drugim dokazom o datumu odpreme ali vročitve zahteve, in kopija odgovora organa, če obstaja. Navodilo „Kako in kam vložiti pritožbo?“ k temu dodaja, da je treba navesti, pri katerem organu in kdaj ste zahtevali informacije, ter svoje kontaktne podatke. Če pritožbo vlaga pooblaščenec, je treba priložiti pooblastilo.

Kaj naredi Informacijski pooblaščenec, ko prejme pritožbo?

Od organa prve stopnje zahteva, naj sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno. Če spozna, da odločba iz opravičenih razlogov oziroma iz razlogov, ki so na strani stranke, ni bila pravočasno izdana, podaljša organu prve stopnje rok za odločbo za toliko časa, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec; če razlogi niso opravičeni, zahteva dokumente zadeve in zadevo reši sam (255. člen ZUP). Odločba o pritožbi mora biti izdana čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel pritožbo, ta rok pa se lahko podaljša za največ dva meseca (256. člen ZUP).

Kaj, če zavezanec informacije tudi po odločbi pooblaščenca ne posreduje?

Mogoč je predlog za upravno izvršbo. Za izvedbo upravne izvršbe po ZDIJZ je pristojen Informacijski pooblaščenec, izvršba pa se opravi na predlog prosilca na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe; zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni pritožbe (27.a člen ZDIJZ). Izvršba se opravi s prisilitvijo zoper organ ali poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je dolžan izpolniti obveznost (četrti odstavek istega člena). Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom (31. člen ZDIJZ).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 30. september 2026. Več dokumentov v rubriki Upravni postopek.