Preskoči na vsebino

Spremni dopis k pogodbi

Dopis, s katerim pošljete pogodbo drugi stranki, organu, notarju ali banki in poveste, koliko izvodov pošiljate, kaj naj prejemnik stori in do kdaj naj podpisan izvod vrne. Besedilo se ravna po pravilih Obligacijskega zakonika o ponudbi in sprejemu, ker je od njih odvisno, kdaj je pogodba sklenjena. Kadar je naslovnik organ, dopis prevzame še sestavine vloge iz 66. člena ZUP.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej ločite, kaj sodi v pogodbo in kaj v dopis

    Pri pogodbi, sklenjeni v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo (56. člen OZ), zahteva glede oblike pa velja tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve (drugi odstavek 51. člena OZ). Dogovor, ki mora zavezovati, zato zapišite v pogodbo ali v aneks, ne v spremni dopis.

  2. 2

    Povejte, v kakšnem stanju pogodbo pošiljate

    Osnutek za pogajanja in podpisana pogodba nimata istega učinka. Ponudba je predlog, ki vsebuje vse bistvene sestavine, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (22. člen OZ), in ponudnika veže, razen če je svojo obveznost izrecno izključil (25. člen OZ). Če pošiljate besedilo za pogajanja, to v dopisu zapišite.

  3. 3

    Določite rok in pot za vrnitev

    Ponudba z določenim rokom veže ponudnika do izteka tega roka (prvi odstavek 26. člena OZ). Pogodba je sklenjena, ko prejmete izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema (prvi odstavek 28. člena OZ) — zato v dopisu navedite, kam naj podpisan izvod prispe. Molk naslovnika za sprejem ne šteje in nasprotno določilo nima učinka (30. člen OZ).

  4. 4

    Oddajte tako, da imate dokazilo

    Pri priporočeni pošiljki ostane potrdilo o oddaji pri pošiljatelju. Kadar je naslovnik organ in dopis šteje za vlogo, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Vloga v elektronski obliki mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (drugi odstavek 63. člena ZUP).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Pošiljatelj

Več informacij

Brez imena in naslova pošiljatelja prejemnik ne ve, komu naj podpisan izvod vrne.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Spremni dopis

________________

________________

________________

Naslovnik:

________________

________________

ZADEVA: ________________ — spremni dopis

Spoštovani,

v prilogi vam pošiljam listino ________________ z dne ________________, in sicer v ________________ izvodih.

Če se s katero od določb ne strinjate, mi to sporočite pred podpisom. Vrnjena listina s spremembami, ki bistveno spreminjajo ponudbo — zlasti glede cene, plačila, kakovosti ali količine, kraja in časa izpolnitve, obsega odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali reševanja sporov — ne pomeni sprejema, ampak zavrnitev in novo ponudbo.

Molk naslovnika ne pomeni sprejema ponudbe.

Ta dopis ni sestavni del priložene pogodbe. Pri pogodbi, sklenjeni v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo; zahteva zakona glede oblike velja tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe.

S spoštovanjem,

Kraj in datum: ________________, ________________

Podpis pošiljatelja

Podpis prejemnika ob osebnem prevzemu

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Uradnega obrazca za spremni dopis k pogodbi ni. Besedilo te listine izhaja iz pravil Obligacijskega zakonika o ponudbi in sprejemu ter iz 56. člena OZ o popolnosti oblične listine.
  • Dopis ni del pogodbe. Pri pogodbi, sklenjeni v posebni obliki, velja samo tisto, kar je izraženo v tej obliki (prvi odstavek 56. člena OZ).
  • Spremembo pisne pogodbe je treba zapisati v isti obliki kot pogodbo — torej v aneks, ne v spremni dopis (drugi odstavek 51. člena OZ).
  • Pogodba je sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika o sprejemu (prvi odstavek 28. člena OZ). Določilo, da bo molk naslovnika veljal za sprejem, je brez učinka (drugi odstavek 30. člena OZ).
  • Kadar dopis pošiljate organu kot vlogo in je nepopoln ali nerazumljiv, ga organ ne sme zavreči samo zato — v petih delovnih dneh mora zahtevati dopolnitev in določiti rok (67. člen ZUP).
  • Overitev podpisa se za spremni dopis ne zahteva. Zahteva se pri listinah, kjer jo predpisuje poseben zakon, na primer pri zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen Stvarnopravnega zakonika).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Kadar dopis spremlja pogodbo večje vrednosti ali ohranja oziroma prekinja rok, naj besedilo pred oddajo pregleda odvetnik ali notar.

Spremni dopis

________________

________________

________________

Naslovnik:

________________

________________

ZADEVA: ________________ — spremni dopis

Spoštovani,

v prilogi vam pošiljam listino ________________ z dne ________________, in sicer v ________________ izvodih.

Če se s katero od določb ne strinjate, mi to sporočite pred podpisom. Vrnjena listina s spremembami, ki bistveno spreminjajo ponudbo — zlasti glede cene, plačila, kakovosti ali količine, kraja in časa izpolnitve, obsega odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali reševanja sporov — ne pomeni sprejema, ampak zavrnitev in novo ponudbo.

Molk naslovnika ne pomeni sprejema ponudbe.

Ta dopis ni sestavni del priložene pogodbe. Pri pogodbi, sklenjeni v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo; zahteva zakona glede oblike velja tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe.

S spoštovanjem,

Kraj in datum: ________________, ________________

Podpis pošiljatelja

Podpis prejemnika ob osebnem prevzemu

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Spremni dopis ni del pogodbe: pri pogodbi, sklenjeni v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo (Obligacijski zakonik, 56. člen, prvi odstavek).
  • Z dopisom pogodbe ni mogoče spremeniti — zahteva zakona glede oblike velja tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe (Obligacijski zakonik, 51. člen, drugi odstavek).
  • Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (Obligacijski zakonik, 15. člen).
  • Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da jo sprejema — ne že takrat, ko naslovnik pogodbo podpiše (Obligacijski zakonik, 28. člen, prvi odstavek).
  • Določilo v dopisu, da bo molk naslovnika veljal za sprejem ponudbe, je brez učinka (Obligacijski zakonik, 30. člen, drugi odstavek).
  • Če naslovnik pogodbo vrne s spremembami, ki bistveno spreminjajo ponudbo, to ni sprejem, ampak zavrnitev in nova ponudba (Obligacijski zakonik, 29. člen, prvi in tretji odstavek).
  • Kadar je dopis hkrati vloga organu, mora obsegati navedbo organa, zadevo, zahtevek ter osebno ime oziroma firmo in naslov vložnika (ZUP, 66. člen, prvi odstavek).
  • Če je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan, ko jo je organ prejel, šteje dan oddaje na pošto (ZUP, 68. člen, drugi odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Besedilo tega dopisa izhaja iz spodaj navedenih predpisov. Pravila o ponudbi in sprejemu veljajo za pogodbeni stranki, sestavine vloge in roki iz ZUP pa samo, kadar je naslovnik organ.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 15. člen

    Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.

  • Obligacijski zakonik, 22. člen

    Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

  • Obligacijski zakonik, 25. člen

    Ponudnika veže ponudba, razen če je izključil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi, ali če ta izključitev izhaja iz okoliščin posla.

  • Obligacijski zakonik, 26. člen

    Ponudba, v kateri je določen rok za sprejem, veže ponudnika do izteka tega roka. Ponudba, dana odsotni osebi brez roka, veže toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da prispe do naslovnika, da jo ta prouči in o njej odloči ter da odgovor prispe do ponudnika.

  • Obligacijski zakonik, 27. člen

    Ponudba za sklenitev pogodbe, za katero zahteva zakon posebno obliko, veže ponudnika samo, če je dana v taki obliki. To velja tudi za sprejem ponudbe.

  • Obligacijski zakonik, 28. člen

    Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Sprejem ponudbe se lahko umakne, če ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.

  • Obligacijski zakonik, 29. člen

    Odgovor, ki izraža sprejem, hkrati pa predlaga spremembo ali dopolnitev, pomeni zavrnitev ponudbe in novo ponudbo. Za bistvene spremembe štejejo tiste, ki se nanašajo na ceno, plačilo, kakovost ali količino blaga, kraj in čas dobave, obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na reševanje sporov.

  • Obligacijski zakonik, 30. člen

    Če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev veljala za sprejem ponudbe, je brez učinka.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 56. člen

    Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Veljavni so sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 63. člen

    Z vlogami so mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe obračajo na organe. Pisna vloga je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana ali pa je v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 66. člen

    Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca ter osebno ime oziroma firmo in prebivališče oziroma sedež vložnika. Potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo organi, vlogi ni treba prilagati.

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 67. člen

    Nepopolne ali nerazumljive vloge ni dovoljeno zavreči samo zato. Organ mora v petih delovnih dneh zahtevati odpravo pomanjkljivosti in vložniku določiti rok za popravo.

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 68. člen

    Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme pred iztekom roka. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

  • Uredba o upravnem poslovanju, 6. člen

    Številka zadeve je evidenčna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve. Zadeva je celota vseh dokumentov, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

  • Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 1

    Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge se plača upravna taksa, če v tarifi ni predpisana kakšna druga taksa. Takse se ne plača za elektronske vloge in za poznejše vloge, s katerimi zavezanec zahteva le hitrejši postopek o že vloženi zahtevi.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za spremni dopis k pogodbi?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca spremnega dopisa k pogodbi ni; obrazci s tem imenom obstajajo le za posamezna strokovna področja. Obligacijski zakonik oblike takega dopisa ne predpisuje, zato ga sestavite sami — vsebina pa mora biti usklajena s pogodbo, ki jo pošiljate.

Ali je spremni dopis del pogodbe?

Ne. Pri pogodbi, sklenjeni v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo (prvi odstavek 56. člena OZ). Veljavni so sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Kar mora zavezovati, sodi v pogodbo.

Ali lahko s spremnim dopisom spremenim določilo pogodbe?

Ne. Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve (drugi odstavek 51. člena OZ). Spremembo pisne pogodbe je zato treba zapisati v aneks, ki ga podpišeta obe stranki.

Kdaj je pogodba sklenjena, če jo pošljem v podpis po pošti?

Ko prejmete izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema (prvi odstavek 28. člena OZ). Podpis naslovnika sam po sebi ne zadošča, dokler vam podpisan izvod ali izjava ne prispe. Pri pogodbi, za katero zakon zahteva posebno obliko, mora biti v tej obliki tudi sprejem (27. člen OZ).

Ali lahko zapišem, da bo molk pomenil sprejem pogodbe?

Lahko zapišete, vendar nima učinka. Če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo; določilo, da bo molk ali kakšna druga opustitev veljala za sprejem, je brez učinka (prvi in drugi odstavek 30. člena OZ).

Do kdaj naj naslovnik vrne podpisano pogodbo?

Rok določite sami v dopisu. Ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka (prvi odstavek 26. člena OZ). Če roka ne določite, ponudba, dana odsotni osebi, veže toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da prispe do naslovnika, da jo ta prouči in odloči ter da odgovor prispe do ponudnika (tretji odstavek 26. člena OZ).

Ali je treba spremni dopis podpisati ali overiti pri notarju?

Podpisati da, overiti ne. Overitev podpisa noben predpis za spremni dopis ne zahteva; zahteva jo za listine, kjer jo predpisuje poseben zakon — na primer za zemljiškoknjižno dovolilo (23. člen Stvarnopravnega zakonika). Kadar dopis pošiljate organu kot vlogo, mora biti lastnoročno podpisan ali pa podpisan z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (drugi odstavek 63. člena ZUP).

Koliko stane spremni dopis in ali se plača taksa?

Obrazec je brezplačen in brez registracije. Za dopis med pogodbenima strankama se ne plača ničesar. Če je dopis hkrati vloga, s katero od upravnega organa nekaj zahtevate, se plača upravna taksa po tarifni številki 1 Zakona o upravnih taksah, razen če je za to vlogo predpisana druga taksa; za elektronske vloge se taksa ne plača. Kar vpišete v obrazec, ostane v vašem brskalniku — obrazec podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dopisi in pooblastila.