Preskoči na vsebino

Tožba zaradi motenja posesti

Tožba, s katero posestnik od sodišča zahteva, naj prepove nadaljnje motenje posesti ali odredi vrnitev odvzete posesti. Vloži se pri okrajnem sodišču v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od nastanka motenja. Sodišče presoja samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne pa vprašanja, kdo je lastnik.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite rok

    Sodno varstvo je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko ste zvedeli za motenje in za storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ). Če motenje traja ali se ponavlja, teče rok od zadnjega motilnega ravnanja. Po izteku rokov ostane le tožba iz naslova pravice do posesti (36. člen SPZ).

  2. 2

    Ugotovite, katero sodišče je pristojno

    Tožbo obravnava okrajno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta (30. člen ZPP). Pri nepremičninah je izključno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina; pri premičninah je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bila posest motena (57. člen ZPP).

  3. 3

    Opišite zadnje posestno stanje in motenje

    Sodišče presoja samo, kakšno je bilo zadnje stanje posesti in kaj je pomenilo motenje (426. člen ZPP, 33. člen SPZ). Vprašanja lastništva, pravne podlage in odškodnine v to pravdo ne sodijo, zato jih v tožbo ni treba vključiti.

  4. 4

    Plačajte sodno takso in priložite dokazilo

    Za odmero takse se vzame vrednost zahtevka 2.500 eurov (29. člen ZST-1). Dokazilo o plačilu je treba priložiti tožbi (105.a člen ZPP). Kdor takse ne zmore, lahko hkrati s tožbo vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo (11. člen ZST-1).

  5. 5

    Po sklepu ravnajte hitro

    Rok za odgovor na tožbo in za pritožbo je osem dni (428. člen ZPP). Če tožena stranka naloženega dejanja ne opravi, je treba prisilno izvršitev zahtevati v tridesetih dneh po izteku roka iz sklepa, sicer ta pravica ugasne (429. člen ZPP).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Sodišče

Več informacij

Za spore zaradi motenja posesti je pristojno okrajno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta (30. člen ZPP).

Zakaj je to potrebno?

Pri nepremičninah je izključno pristojno sodišče po legi nepremičnine (57. člen ZPP).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Tožba zaradi motenja posesti

1. člen — Naslovnik in stranki

________________

Tožeča stranka: ________________, ________________.

Tožena stranka: ________________, ________________.

Zadeva: tožba zaradi motenja posesti. Za odmero sodne takse se v sporih zaradi motenja posesti vzame vrednost zahtevka 2.500,00 EUR.

2. člen — Pristojnost

Za sojenje v sporih zaradi motenja posesti je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče.

Ker se posest nanaša na nepremičnino, je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

3. člen — Zadnje posestno stanje

Tožeča stranka je do motenja izvrševala posest na stvari: ________________.

Posest je izvrševala kot ________________, in sicer tako: ________________.

Tožeča stranka uveljavlja varstvo posesti; v tem postopku se pravica do posesti in dobrovernost posestnika ne presojata.

4. člen — Motilno ravnanje tožene stranke

Tožena stranka je ________________ samovoljno posegla v posest tožeče stranke tako: ________________.

S tem ravnanjem je bil dotedanji način izvrševanja posesti spremenjen oziroma oviran, zadnje posestno stanje pa moteno.

5. člen — Pravočasnost tožbe

Tožeča stranka je za motenje in za storilca zvedela ________________, motenje pa je nastalo ________________.

Tožba je vložena v tridesetih dneh od dneva, ko je tožeča stranka zvedela za motenje in storilca, in pred potekom enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.

6. člen — Dokazi

Tožeča stranka predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________.

Predlaga zaslišanje prič: ________________.

Predlaga tudi svoje zaslišanje.

7. člen — Tožbeni zahtevek

Tožeča stranka predlaga sodišču, naj po izvedenem postopku izda sklep, s katerim ugotovi, da je tožena stranka z ravnanjem, opisanim v tej tožbi, motila zadnje posestno stanje tožeče stranke glede stvari ________________.

Toženi stranki se prepove nadaljnje motenje posesti tožeče stranke in vsako ponavljanje takega ali podobnega ravnanja.

Toženi stranki se naloži, da vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da ________________, in sicer v roku ________________.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka.

8. člen — Predlogi sodišču

Tožeča stranka predlaga, naj sodišče zadevo obravnava prednostno in hitro, kot to za pravde zaradi motenja posesti določa zakon.

Obravnavanje te tožbe se omeji na ugotavljanje in dokazovanje zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja; tožeča stranka v tem postopku ne uveljavlja odškodninskih zahtevkov.

9. člen — Priloge

Dokazilo o plačilu sodne takse.

Listine, navedene med dokazi v tej tožbi.

Tožba se vlaga v dveh izvodih.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis tožeče stranke

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Rok je prvo, kar sodišče preveri: sodno varstvo je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
  • V tej pravdi se ne odloča o pravici do posesti, o pravni podlagi, o poštenosti posesti in o odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP). Odškodnino je treba uveljavljati v ločeni pravdi.
  • Tožbi je treba priložiti dokazilo o plačilu sodne takse (105.a člen ZPP). Kot vrednost zahtevka za odmero se vzame 2.500 eurov (29. člen ZST-1); kdor takse ne zmore, lahko hkrati vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo (11. člen ZST-1).
  • Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni, revizije pa ni (428. člen ZPP). Prisilno izvršitev sklepa je treba zahtevati v tridesetih dneh po izteku roka iz sklepa (429. člen ZPP).
  • Uradnega obrazca za tožbo zaradi motenja posesti ni; obvezne sestavine določata 105. in 180. člen ZPP. To je vzorec in ne pravni nasvet — pri zapletenem posestnem stanju ali sporni meji naj tožbo pregleda odvetnik.

Tožba zaradi motenja posesti

1. člen — Naslovnik in stranki

________________

Tožeča stranka: ________________, ________________.

Tožena stranka: ________________, ________________.

Zadeva: tožba zaradi motenja posesti. Za odmero sodne takse se v sporih zaradi motenja posesti vzame vrednost zahtevka 2.500,00 EUR.

2. člen — Pristojnost

Za sojenje v sporih zaradi motenja posesti je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče.

Ker se posest nanaša na nepremičnino, je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

3. člen — Zadnje posestno stanje

Tožeča stranka je do motenja izvrševala posest na stvari: ________________.

Posest je izvrševala kot ________________, in sicer tako: ________________.

Tožeča stranka uveljavlja varstvo posesti; v tem postopku se pravica do posesti in dobrovernost posestnika ne presojata.

4. člen — Motilno ravnanje tožene stranke

Tožena stranka je ________________ samovoljno posegla v posest tožeče stranke tako: ________________.

S tem ravnanjem je bil dotedanji način izvrševanja posesti spremenjen oziroma oviran, zadnje posestno stanje pa moteno.

5. člen — Pravočasnost tožbe

Tožeča stranka je za motenje in za storilca zvedela ________________, motenje pa je nastalo ________________.

Tožba je vložena v tridesetih dneh od dneva, ko je tožeča stranka zvedela za motenje in storilca, in pred potekom enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.

6. člen — Dokazi

Tožeča stranka predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________.

Predlaga zaslišanje prič: ________________.

Predlaga tudi svoje zaslišanje.

7. člen — Tožbeni zahtevek

Tožeča stranka predlaga sodišču, naj po izvedenem postopku izda sklep, s katerim ugotovi, da je tožena stranka z ravnanjem, opisanim v tej tožbi, motila zadnje posestno stanje tožeče stranke glede stvari ________________.

Toženi stranki se prepove nadaljnje motenje posesti tožeče stranke in vsako ponavljanje takega ali podobnega ravnanja.

Toženi stranki se naloži, da vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da ________________, in sicer v roku ________________.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka.

8. člen — Predlogi sodišču

Tožeča stranka predlaga, naj sodišče zadevo obravnava prednostno in hitro, kot to za pravde zaradi motenja posesti določa zakon.

Obravnavanje te tožbe se omeji na ugotavljanje in dokazovanje zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja; tožeča stranka v tem postopku ne uveljavlja odškodninskih zahtevkov.

9. člen — Priloge

Dokazilo o plačilu sodne takse.

Listine, navedene med dokazi v tej tožbi.

Tožba se vlaga v dveh izvodih.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis tožeče stranke

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Sodno varstvo je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (Stvarnopravni zakonik, 32. člen).
  • Za spore zaradi motenja posesti je pristojno okrajno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta (Zakon o pravdnem postopku, 30. člen).
  • Pri nepremičninah je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina; pri premičninah je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bila posest motena (ZPP, 57. člen).
  • Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; pravica do posesti in dobrovernost posestnika se ne upoštevata (SPZ, 33. člen).
  • O pravici do posesti, pravni podlagi, poštenosti posesti in odškodninskih zahtevkih se v tej pravdi ne odloča (ZPP, 426. člen).
  • Sodišče odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem (SPZ, 34. člen).
  • Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni; zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, ni revizije (ZPP, 428. člen).
  • Za odmero sodne takse se v sporih zaradi motenja posesti vzame vrednost zahtevka 2.500 eurov (Zakon o sodnih taksah, 29. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te tožbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stvarnopravni zakonik, 24. člen

    Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Posest ima tudi tisti, ki dejansko oblast izvršuje prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

  • Stvarnopravni zakonik, 32. člen

    Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

  • Stvarnopravni zakonik, 33. člen

    Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; pravica do posesti in dobrovernost posestnika se ne upoštevata. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.

  • Stvarnopravni zakonik, 34. člen

    Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

  • Stvarnopravni zakonik, 35. člen

    V razmerju med več posestniki iste stvari se za motilno šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.

  • Zakon o pravdnem postopku, 30. člen

    Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo v sporih zaradi motenja posesti.

  • Zakon o pravdnem postopku, 57. člen

    V sporih zaradi motenja posesti nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Za spore zaradi motenja posesti premičnih stvari je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bila posest motena.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. člen

    Vloga mora obsegati navedbo sodišča, ime ter prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Vložnik mora vlogo podpisati.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105.a člen

    Tožbi se mora priložiti dokazilo o plačilu dolžne sodne takse; dokazila ni treba priložiti, če je taksa vplačana z elektronskim denarjem ali drugim veljavnim plačilnim instrumentom.

  • Zakon o pravdnem postopku, 154. člen

    Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.

  • Zakon o pravdnem postopku, 180. člen

    Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

  • Zakon o pravdnem postopku, 425. člen

    V pravdah zaradi motenja posesti mora sodišče pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi posameznega primera hitro rešiti.

  • Zakon o pravdnem postopku, 426. člen

    Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.

  • Zakon o pravdnem postopku, 428. člen

    Rok za izpolnitev obveznosti določi sodišče glede na okoliščine primera. Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni. Zoper sklep, izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ni revizije.

  • Zakon o pravdnem postopku, 429. člen

    Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati izvršitev sklepa, če prisilne izvršitve ni zahtevala v tridesetih dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen za izpolnitev.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; možna sta tudi odlog in obročno plačilo.

  • Zakon o sodnih taksah, 29. člen

    Kot vrednost zahtevka za odmero takse se v sporih zaradi motenja posesti vzame znesek v višini 2.500 eurov.

Pogosta vprašanja

Kakšen je rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti?

Trideset dni od dneva, ko ste zvedeli za motenje in za storilca, najpozneje pa eno leto od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ). Oba roka tečeta hkrati; zamuda katerega koli od njiju pomeni, da sodnega varstva posesti po tej poti ni več mogoče zahtevati. Ne glede na spor zaradi motenja posesti je mogoče zahtevati sodno varstvo iz naslova pravice do posesti (36. člen SPZ), vendar je to druga tožba in drug postopek.

Na katero sodišče vložim tožbo?

Na okrajno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta (30. člen ZPP). Pri nepremičninah je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina; pri premičninah je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bila posest motena (57. člen ZPP).

Koliko stane tožba zaradi motenja posesti?

Plačati je treba sodno takso, katere višino določa taksna tarifa; kot vrednost zahtevka za odmero se v sporih zaradi motenja posesti vzame 2.500 eurov (29. člen ZST-1). Dokazilo o plačilu takse je treba priložiti tožbi (105.a člen ZPP). Sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen ZST-1).

Ali obstaja uraden obrazec za tožbo zaradi motenja posesti?

Ne. Uradnega obrazca ni; vsebino določata 180. člen ZPP (določen zahtevek, dejstva, dokazi) in 105. člen ZPP (navedba sodišča, imena in naslovi strank, sporni predmet, vsebina izjave, podpis). Besedilo sestavi vložnik sam.

Ali mora biti podpis na tožbi notarsko overjen?

Ne. Vložnik mora vlogo podpisati, overitve pa zakon ne zahteva; sodišče lahko predložitev vloge z overjenim podpisom odredi le, če dvomi o njeni pristnosti (105. člen ZPP).

Ali lahko v isti tožbi zahtevam tudi odškodnino?

Ne. Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji na ugotavljanje zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja; odločanje o odškodninskih zahtevkih je izključeno (426. člen ZPP). Odškodnino je treba uveljavljati v ločeni pravdi.

Ali moram biti lastnik, da lahko vložim to tožbo?

Ne. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se pravica do posesti in dobrovernost posestnika ne upoštevata (33. člen SPZ). Varstvo ima tudi najemnik, zakupnik ali drug nelastniški posestnik. Posestnik pa varstva nima, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ).

Kdaj sklep začne veljati in kako dolgo imam čas za izvršbo?

Rok za pritožbo je osem dni, sodišče pa lahko iz tehtnih razlogov odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (428. člen ZPP). Izvršitev sklepa je treba zahtevati v tridesetih dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen za izpolnitev, sicer tožeča stranka to pravico izgubi (429. člen ZPP).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Tožbe in sodni postopki.