Preskoči na vsebino

Tožba delavca za izplačilo plače in regresa

Tožba, s katero delavec od delovnega sodišča zahteva, naj delodajalcu naloži izplačilo neizplačane plače in regresa za letni dopust z zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec uveljavlja neposredno pred sodiščem, brez predhodne pisne zahteve delodajalcu. Terjatve zastarajo v petih letih.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali je terjatev zapadla

    Plača zapade najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca (134. člen ZDR-1). Regres za letni dopust zapade najkasneje 1. julija tekočega koledarskega leta, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ob nelikvidnosti delodajalca določa kasnejši rok, najdlje 1. november (131. člen ZDR-1).

  2. 2

    Pisne zahteve delodajalcu ni treba vložiti

    Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1). Pisni poziv delodajalcu ni pogoj za tožbo, je pa dober dokaz o zamudi (299. člen OZ).

  3. 3

    Preverite, ali imate pisni obračun plače

    Pisni obračun plače je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (drugi in tretji odstavek 135. člena ZDR-1). Če obračun imate in višina ni sporna, je izvršba krajša pot od tožbe.

  4. 4

    Preverite zastaranje

    Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1). Posebnega prekluzivnega roka za denarni zahtevek ni.

  5. 5

    Izberite pristojno delovno sodišče

    Za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja je pristojno delovno sodišče (5. člen ZDSS-1). Delavec kot tožeča stranka lahko izbira med sodiščem, ki je splošno krajevno pristojno za delodajalca, sodiščem kraja, kjer se delo opravlja ali se je opravljalo ali bi se moralo opravljati, in sodiščem kraja sklenitve delovnega razmerja (8. člen ZDSS-1).

  6. 6

    Plačajte sodno takso in priložite dokazilo

    Pri denarnem zahtevku se taksa odmeri glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1); taksne prostosti je delavec deležen le v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja (opomba 2.2 taksne tarife ZST-1). Potrdilo o plačilu je treba priložiti tožbi (180. člen ZPP). Kdor takse ne zmore, lahko predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo (11. člen ZST-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 9

Pregled korakov

Sodišče

Več informacij

Za individualne delovne spore je pristojno delovno sodišče (5. člen ZDSS-1). Delavec lahko izbira med več krajevno pristojnimi sodišči (8. člen ZDSS-1).

Zakaj je to potrebno?

Sodišče po sedežu delodajalca, po kraju opravljanja dela ali po kraju sklenitve delovnega razmerja (8. člen ZDSS-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Tožba za plačilo plače in regresa za letni dopust

1. člen — Naslovnik in stranki

________________

Tožeča stranka: ________________, ________________.

Tožena stranka: ________________, ________________.

Zadeva: tožba za plačilo plače in regresa za letni dopust. Vrednost spornega predmeta: ________________ EUR.

2. člen — Pristojnost

Za odločanje v individualnem delovnem sporu o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem je pristojno delovno sodišče.

Ker je tožeča stranka delavec, je poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče, na območju katerega se delo opravlja ali se je opravljalo ali bi se moralo opravljati, ter sodišče, na območju katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno. Tožeča stranka je delo opravljala v kraju ________________.

3. člen — Delovno razmerje

Tožeča stranka je pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene ________________, na delovnem mestu oziroma za vrsto dela: ________________. Delo je opravljala v kraju ________________.

Delovno razmerje med strankama še traja.

4. člen — Uveljavljanje denarne terjatve neposredno pred sodiščem

Ne glede na rok iz drugega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Ta tožba se nanaša na denarne terjatve iz delovnega razmerja, zato je vložena neposredno pri pristojnem delovnem sodišču.

5. člen — Zamuda in zamudne obresti

Tožena stranka zapadlih denarnih obveznosti ni izpolnila v rokih, ki jih določa zakon, zato je v zamudi. Glede vprašanj, ki jih Zakon o delovnih razmerjih ne ureja, se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava.

Ker je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožeča stranka uveljavlja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, to je vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za 8 odstotnih točk, kot velja za posamezno šestmesečno obdobje.

Pravica do zamudnih obresti obstaja ne glede na to, ali je tožeči stranki zaradi zamude nastala škoda.

6. člen — Terjatve niso zastarale

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Od zapadlosti terjatev, ki se uveljavljajo s to tožbo, do njene vložitve pet let ni preteklo, zato terjatve niso zastarale.

7. člen — Dokazi

Tožeča stranka predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________.

Predlaga zaslišanje prič: ________________.

Predlaga tudi svoje zaslišanje. Če sodišče po izvedbi predlaganih dokazov ne bi moglo ugotoviti dejstev, pomembnih za odločitev, tožeča stranka predlaga izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.

8. člen — Tožbeni zahtevek

Tožeča stranka predlaga sodišču, naj po izvedenem postopku izda sodbo, s katero toženi stranki naloži, da tožeči stranki plača ________________ EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ________________ do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Vse navedeno v roku 15 dni pod izvršbo.

9. člen — Predlog za izdajo zamudne sodbe

Če tožena stranka na tožbo v zakonskem roku 30 dni ne odgovori, tožeča stranka predlaga, naj sodišče izda zamudno sodbo, s katero tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

10. člen — Priloge

Potrdilo o plačilu dolžne sodne takse.

Listine, navedene med dokazi v tej tožbi.

Tožba in priloge se vložijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za toženo stranko.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis tožeče stranke

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pisne zahteve delodajalcu pred to tožbo ni treba vložiti: po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1 lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Osemdnevni rok za odpravo kršitve in 30-dnevni rok za tožbo iz drugega odstavka istega člena veljata za druge kršitve pravic.
  • Rok za odgovor na tožbo je pri denarnem zahtevku 30 dni (277. člen ZPP prek 19. člena ZDSS-1). Petnajstdnevni rok in pravilo, da delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid, veljata po 41. členu ZDSS-1 le za spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.
  • Če imate pisni obračun plače, tožba ni nujna: obračun je verodostojna listina, na podlagi katere je mogoče predlagati sodno izvršbo (drugi in tretji odstavek 135. člena ZDR-1).
  • Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih (202. člen ZDR-1). Regres zapade najkasneje 1. julija tekočega koledarskega leta oziroma najdlje 1. novembra, če tako ob nelikvidnosti delodajalca določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti (131. člen ZDR-1).
  • Sodno takso je pri denarnem zahtevku treba plačati; odmeri se glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1), potrdilo o plačilu pa se priloži tožbi (180. člen ZPP). Taksne prostosti je delavec deležen le v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja (opomba 2.2 taksne tarife ZST-1); oprostitev, odlog ali obročno plačilo je mogoče predlagati po 11. členu ZST-1.
  • Če sodišče zahteva popravo ali dopolnitev vloge, mora delavca poučiti, kako naj pomanjkljivosti odpravi, in ga, če nima pooblaščenca, poučiti tudi o brezplačni pravni pomoči (36. člen ZDSS-1). Če tožena stranka ne odgovori, iz tožbe pa ne izhaja utemeljenost zahtevka, sodišče delavcu določi rok za odpravo nesklepčnosti (39. člen ZDSS-1).
  • Uradnega obrazca za to tožbo ni; obvezne sestavine določata 105. in 180. člen ZPP prek 19. člena ZDSS-1. To je vzorec in ne pravni nasvet — pri sporni višini plače, delu prek polnega delovnega časa, dodatkih ali insolventnosti delodajalca naj tožbo pregleda odvetnik ali sindikalni pravnik.

Tožba za plačilo plače in regresa za letni dopust

1. člen — Naslovnik in stranki

________________

Tožeča stranka: ________________, ________________.

Tožena stranka: ________________, ________________.

Zadeva: tožba za plačilo plače in regresa za letni dopust. Vrednost spornega predmeta: ________________ EUR.

2. člen — Pristojnost

Za odločanje v individualnem delovnem sporu o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem je pristojno delovno sodišče.

Ker je tožeča stranka delavec, je poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče, na območju katerega se delo opravlja ali se je opravljalo ali bi se moralo opravljati, ter sodišče, na območju katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno. Tožeča stranka je delo opravljala v kraju ________________.

3. člen — Delovno razmerje

Tožeča stranka je pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene ________________, na delovnem mestu oziroma za vrsto dela: ________________. Delo je opravljala v kraju ________________.

Delovno razmerje med strankama še traja.

4. člen — Uveljavljanje denarne terjatve neposredno pred sodiščem

Ne glede na rok iz drugega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Ta tožba se nanaša na denarne terjatve iz delovnega razmerja, zato je vložena neposredno pri pristojnem delovnem sodišču.

5. člen — Zamuda in zamudne obresti

Tožena stranka zapadlih denarnih obveznosti ni izpolnila v rokih, ki jih določa zakon, zato je v zamudi. Glede vprašanj, ki jih Zakon o delovnih razmerjih ne ureja, se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava.

Ker je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožeča stranka uveljavlja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, to je vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za 8 odstotnih točk, kot velja za posamezno šestmesečno obdobje.

Pravica do zamudnih obresti obstaja ne glede na to, ali je tožeči stranki zaradi zamude nastala škoda.

6. člen — Terjatve niso zastarale

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Od zapadlosti terjatev, ki se uveljavljajo s to tožbo, do njene vložitve pet let ni preteklo, zato terjatve niso zastarale.

7. člen — Dokazi

Tožeča stranka predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________.

Predlaga zaslišanje prič: ________________.

Predlaga tudi svoje zaslišanje. Če sodišče po izvedbi predlaganih dokazov ne bi moglo ugotoviti dejstev, pomembnih za odločitev, tožeča stranka predlaga izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.

8. člen — Tožbeni zahtevek

Tožeča stranka predlaga sodišču, naj po izvedenem postopku izda sodbo, s katero toženi stranki naloži, da tožeči stranki plača ________________ EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ________________ do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Vse navedeno v roku 15 dni pod izvršbo.

9. člen — Predlog za izdajo zamudne sodbe

Če tožena stranka na tožbo v zakonskem roku 30 dni ne odgovori, tožeča stranka predlaga, naj sodišče izda zamudno sodbo, s katero tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

10. člen — Priloge

Potrdilo o plačilu dolžne sodne takse.

Listine, navedene med dokazi v tej tožbi.

Tožba in priloge se vložijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za toženo stranko.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis tožeče stranke

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Delavec lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, brez predhodne pisne zahteve delodajalcu in brez 30-dnevnega roka iz drugega odstavka istega člena (Zakon o delovnih razmerjih, četrti odstavek 200. člena).
  • Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (ZDR-1, 134. člen).
  • Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, in sicer najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta; s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko ob nelikvidnosti delodajalca rok podaljša najdlje do 1. novembra (ZDR-1, 131. člen).
  • Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (ZDR-1, 202. člen).
  • Pisni obračun plače, ki ga mora delodajalec izdati do konca plačilnega dne, je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo — v tem primeru tožba ni nujna (ZDR-1, drugi in tretji odstavek 135. člena).
  • Kadar je tožeča stranka delavec, je poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za delodajalca, pristojno tudi sodišče, na območju katerega se delo opravlja ali se je opravljalo ali bi se moralo opravljati, in sodišče, na območju katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno (Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 8. člen).
  • Rok za odgovor na tožbo je 30 dni; petnajstdnevni rok iz drugega odstavka 41. člena ZDSS-1 velja le za spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja (Zakon o pravdnem postopku, 277. člen; ZDSS-1, 19. in 41. člen).
  • Sodno takso je pri denarnem zahtevku treba plačati in se odmeri glede na vrednost spornega predmeta; taksne prostosti je delavec deležen le v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja (Zakon o sodnih taksah, 16. člen in opomba 2.2 taksne tarife).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te tožbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 13. člen

    Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 126. člen

    Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 131. člen

    Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta; s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok, najkasneje do 1. novembra. Pri sorazmernem delu letnega dopusta pripada sorazmerni del regresa.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 134. člen

    Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 135. člen

    Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih ter obračun in plačilo davkov in prispevkov. Pisni obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen

    Ne glede na 30-dnevni rok iz drugega odstavka tega člena lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 202. člen

    Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 5. člen

    Delovno sodišče je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 8. člen

    Če je tožeča stranka delavec, je za odločanje pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 19. člen

    V postopku v delovnih in socialnih sporih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 34. člen

    Če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 36. člen

    Če sodišče zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, ga hkrati pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 38. člen

    Sodišče lahko odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel. Če je delavec v postopku sodeloval brez pooblaščenca ali ga je zastopal predstavnik sindikata, pa v sporu ni v celoti uspel, lahko sodišče odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške zastopanja.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 39. člen

    Če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev v tožbi pa ne izhaja utemeljenost zahtevka, sodišče s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe; če delavec tožbe v tem roku ustrezno ne popravi, sodišče zahtevek zavrne.

  • Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, 41. člen

    Člen ureja spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja: ti so prednostni, rok za odgovor na tožbo je 15 dni, delodajalec pa krije svoje stroške postopka ne glede na izid. Za druge individualne delovne spore te določbe ne veljajo.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. člen

    Vloge morajo obsegati navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo, mora stranka navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze.

  • Zakon o pravdnem postopku, 106. člen

    Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. To velja tudi za priloge.

  • Zakon o pravdnem postopku, 154. člen

    Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali naloži povrnitev ustreznega dela stroškov.

  • Zakon o pravdnem postopku, 180. člen

    Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Tožbi se mora priložiti potrdilo o plačilu dolžne sodne takse.

  • Zakon o pravdnem postopku, 277. člen

    Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, razen če ta zakon ne določa drugače. Sodišče jo opozori, da bo sicer izdalo zamudno sodbo.

  • Zakon o pravdnem postopku, 313. člen

    Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni.

  • Zakon o pravdnem postopku, 318. člen

    Če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, izda sodišče zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če je bila tožba pravilno vročena, ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, in ta dejstva niso v nasprotju z dokazi tožnika ali s splošno znanimi dejstvi.

  • Obligacijski zakonik, 299. člen

    Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik z opominom ali z začetkom postopka zahteva izpolnitev.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.

  • Obligacijski zakonik, 380. člen

    Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali mu je zaradi dolžnikove zamude nastala kakšna škoda.

  • Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, 2. člen

    Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera, povečana za 8 odstotnih točk, in velja za šestmesečno obdobje, ki se začne 1. januarja oziroma 1. julija. Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja za operacije glavnega refinanciranja.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; možna sta tudi odlog in obročno plačilo.

  • Zakon o sodnih taksah, 16. člen

    Če se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti do 300 eurov 17 eurov in se z višjo vrednostjo stopnjuje po lestvici iz tega člena.

  • Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, poglavje 2.2 z opombo

    Pavšalna taksa 41 eurov (tarifna številka 2211) velja za postopek o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, ki niso premoženjske narave. Takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja.

Pogosta vprašanja

Ali moram pred tožbo za neizplačano plačo delodajalcu poslati pisno zahtevo?

Ne. Delavec lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1). Pisna zahteva delodajalcu, osemdnevni rok za odpravo kršitve in 30-dnevni rok za tožbo iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 veljajo za druge kršitve pravic, ne za denarne terjatve. Pisni poziv delodajalcu je kljub temu koristen kot dokaz o zamudi (299. člen OZ).

Kakšen je rok za tožbo za neizplačano plačo ali regres?

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1). Poseben prekluzivni rok za denarni zahtevek ne teče — 30-dnevni rok iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 in 30-dnevni rok iz tretjega odstavka istega člena se nanašata na uveljavljanje drugih kršitev in na izpodbijanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne na plačo ali regres.

Koliko stane tožba za plačo in regres?

Plačati je treba sodno takso, ki se pri denarnem zahtevku odmeri glede na vrednost spornega predmeta: taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti do 300 eurov znaša 17 eurov in se z višjo vrednostjo stopnjuje po lestvici iz 16. člena ZST-1, za pravdni postopek na prvi stopnji pa se uporabi količnik 3,0 (tarifna številka 1111). Pavšalna taksa 41 eurov po tarifni številki 2211 velja samo za individualne delovne spore o pravicah, ki niso premoženjske narave. Dokazilo o plačilu je treba priložiti tožbi (180. člen ZPP). Kdor takse ne zmore, lahko predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo (11. člen ZST-1).

Ali je delavec v delovnem sporu oproščen plačila sodne takse?

Ne pri denarnem zahtevku. Po opombi 2.2 taksne tarife ZST-1 takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja; tožba za plačo in regres tja ne spada. Takse se v celoti ne plačujejo le v kolektivnih delovnih sporih (57. člen ZDSS-1) in v socialnih sporih o pravicah iz socialnih zavarovanj (71. člen ZDSS-1).

Ali za to tožbo potrebujem odvetnika?

Ne. Delavec lahko tožbo vloži sam. Če sodišče od delavca zahteva, da vlogo popravi ali dopolni, ga mora hkrati poučiti, kako naj pomanjkljivosti odpravi, in ga, če nima pooblaščenca, poučiti tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči (36. člen ZDSS-1). Če je delavec v postopku sodeloval brez pooblaščenca in ni v celoti uspel, lahko sodišče odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške zastopanja (drugi odstavek 38. člena ZDSS-1).

Ali obstaja uraden obrazec za tožbo za neizplačano plačo?

Ne. Uradnega obrazca za to tožbo ni; vsebino določata 180. člen ZPP (določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva in dokazi) in 105. člen ZPP (navedba sodišča, ime in prebivališče oziroma sedež strank, sporni predmet, vsebina izjave, podpis), ki se v delovnih sporih uporabljata prek 19. člena ZDSS-1. Besedilo sestavi vložnik sam.

Ali mora biti podpis na tožbi notarsko overjen?

Ne. Vloga mora obsegati podpis vlagatelja, overitve pa zakon ne zahteva (105. člen ZPP). Tožbo je treba sodišču izročiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko, enako velja za priloge (106. člen ZPP).

Ali lahko namesto tožbe takoj predlagam izvršbo?

Da, če imate pisni obračun plače. Pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati do konca plačilnega dne in iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračilih stroškov in drugih prejemkih, je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (drugi in tretji odstavek 135. člena ZDR-1). Če obračuna nimate ali če je višina terjatve sporna, ostane pot tožba pred delovnim sodiščem.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Tožbe in sodni postopki.