Preskoči na vsebino

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Pisna izjava, s katero delavec odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, ker delodajalec ne izplačuje plače, ne plačuje prispevkov ali kako drugače krši obveznosti iz 111. člena ZDR-1. Pred njo mora delavec delodajalca pisno opomniti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo; ob taki odpovedi mu pripadata odpravnina in odškodnina.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali je vaš razlog med zakonskimi

    Prvi odstavek 111. člena ZDR-1 razloge našteva izčrpno. Nezadovoljstvo z delom, slabo vzdušje ali enkratna zamuda pri izplačilu med njimi niso. Če razloga ni na seznamu, je pravilna pot redna odpoved delavca po 83. členu ZDR-1, ne izredna.

  2. 2

    Najprej pisni opomin delodajalcu in pisno obvestilo inšpektoratu

    Oba koraka sta pogoj za zakonito izredno odpoved (drugi odstavek 111. člena ZDR-1). Delodajalca pisno opomnite na izpolnitev obveznosti, o kršitvah pa pisno obvestite inšpektorat za delo. Obdržite dokazilo o oddaji obojega.

  3. 3

    Počakajte tri delovne dni

    Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina obveznosti ne izpolni oziroma kršitve ne odpravi, lahko izredno odpoveste pogodbo v nadaljnjem 30-dnevnem roku (drugi odstavek 111. člena ZDR-1). Ves čas velja tudi zunanji okvir iz 109. člena: 30 dni od ugotovitve razloga in šest mesecev od njegovega nastanka.

  4. 4

    Odpoved oddajte tako, da boste vročitev lahko dokazali

    Odpoved se vroča osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov sedeža iz pogodbe o zaposlitvi (88. člen ZDR-1). Pri izredni odpovedi je dokazno breme za razlog in za vročitev na delavcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1) — obdržite povratnico ali kopijo s podpisom prejemnika.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Delavec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so v pogodbi o zaposlitvi — po njih vas delodajalec poveže z evidenco zaposlenih.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delavec: ________________, ________________, zaposlen na delovnem mestu oziroma pri delu ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Podpisani delavec izredno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne ________________ pri delodajalcu ________________, pri katerem sem zaposlen od ________________.

Odpoved je izredna in je podana brez odpovednega roka.

Odpoved podajam iz razloga na strani delodajalca, ker ________________.

Razlog za izredno odpoved sem ugotovil dne ________________. Ta odpoved je podana v 30 dneh od ugotovitve razloga in v šestih mesecih od njegovega nastanka.

Ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

Delodajalca sem dne ________________ pisno opomnil na izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja; opomin je prejel dne ________________.

O kršitvah sem dne ________________ pisno obvestil inšpektorat za delo, ________________.

Delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina svoje obveznosti iz delovnega razmerja ni izpolnil oziroma kršitve ni odpravil, zato pogodbo o zaposlitvi izredno odpovedujem v nadaljnjem 30-dnevnem roku.

Na podlagi tretjega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih ________________.

Delodajalca pozivam, da mi ob prenehanju delovnega razmerja obračuna in izplača vse obveznosti iz delovnega razmerja, vključno z neizplačanimi plačami in nadomestili, ter me odjavi iz socialnih zavarovanj.

Ta odpoved je podana v pisni obliki in se delodajalcu vroča ________________.

Odpoved je sestavljena v dveh izvodih, po enega prejmeta delavec in delodajalec.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delavec (podpis)

Delodajalec — potrdilo o prejemu (datum in podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pisni opomin delodajalcu in pisno obvestilo inšpektoratu za delo sta zakonski pogoj za izredno odpoved delavca (drugi odstavek 111. člena ZDR-1). Odpoved, poslana brez teh dveh korakov, tega pogoja ne izpolnjuje.
  • Izredno odpoved je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Zamujenega roka ni mogoče nadomestiti.
  • Pri izredni odpovedi je dokazno breme na strani tistega, ki odpoveduje (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Hranite opomin, obvestilo inšpektoratu, povratnice in dokazila o neizplačanih zneskih.
  • Odpravnina in odškodnina iz tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 sta denarni terjatvi iz delovnega razmerja; delavec ju lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1).
  • Odpoved delavca, podana zaradi grožnje ali prevare delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna (peti odstavek 83. člena ZDR-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za izredno odpoved, ki jo poda delavec, ni. Ker gre za odpoved brez odpovednega roka in ker razloga ni mogoče naknadno zamenjati, je pred oddajo smiseln pogovor s pravnikom, sindikatom ali inšpektoratom za delo.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delavec: ________________, ________________, zaposlen na delovnem mestu oziroma pri delu ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Podpisani delavec izredno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne ________________ pri delodajalcu ________________, pri katerem sem zaposlen od ________________.

Odpoved je izredna in je podana brez odpovednega roka.

Odpoved podajam iz razloga na strani delodajalca, ker ________________.

Razlog za izredno odpoved sem ugotovil dne ________________. Ta odpoved je podana v 30 dneh od ugotovitve razloga in v šestih mesecih od njegovega nastanka.

Ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

Delodajalca sem dne ________________ pisno opomnil na izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja; opomin je prejel dne ________________.

O kršitvah sem dne ________________ pisno obvestil inšpektorat za delo, ________________.

Delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina svoje obveznosti iz delovnega razmerja ni izpolnil oziroma kršitve ni odpravil, zato pogodbo o zaposlitvi izredno odpovedujem v nadaljnjem 30-dnevnem roku.

Na podlagi tretjega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih ________________.

Delodajalca pozivam, da mi ob prenehanju delovnega razmerja obračuna in izplača vse obveznosti iz delovnega razmerja, vključno z neizplačanimi plačami in nadomestili, ter me odjavi iz socialnih zavarovanj.

Ta odpoved je podana v pisni obliki in se delodajalcu vroča ________________.

Odpoved je sestavljena v dveh izvodih, po enega prejmeta delavec in delodajalec.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delavec (podpis)

Delodajalec — potrdilo o prejemu (datum in podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Izredna odpoved je odpoved brez odpovednega roka; mogoča je samo v primerih, ki jih določa zakon (ZDR-1, 82. člen, drugi odstavek).
  • Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi samo iz razlogov, ki jih našteva prvi odstavek 111. člena ZDR-1 — med njimi so vsaj dva meseca neizplačana plača ali nadomestilo plače, tri mesece neplačani prispevki za socialno varnost in nezagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (ZDR-1, 111. člen).
  • Pred izredno odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo (ZDR-1, 111. člen, drugi odstavek).
  • Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina obveznosti ne izpolni oziroma kršitve ne odpravi, lahko delavec izredno odpove pogodbo v nadaljnjem 30-dnevnem roku (ZDR-1, 111. člen, drugi odstavek).
  • Izredno odpoved je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (ZDR-1, 109. člen, drugi odstavek).
  • Delavec je ob taki odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (ZDR-1, 111. člen, tretji odstavek).
  • Odpoved mora biti pisna in vročena delodajalcu; dokazno breme za razlog in za vročitev nosi delavec, ki odpoveduje (ZDR-1, 87., 88. in 84. člen).
  • Med razlogi za odklonitev denarnega nadomestila za primer brezposelnosti 63. člen ZUTD navaja redno odpoved, ki jo poda delavec; izredne odpovedi delavca med njimi ni (ZUTD, 63. člen, drugi odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Sestavine te odpovedi izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 82. člen

    Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved). V primerih, določenih v zakonu, lahko odpovesta pogodbo brez odpovednega roka (izredna odpoved). Vsaka stranka lahko odpove pogodbo le v celoti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 83. člen

    Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Odpoved delavca, podana zaradi grožnje ali prevare delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 84. člen

    V primeru izredne odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 87. člen

    Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti izraženi v pisni obliki. Pisno obrazložitev dejanskega razloga in obvestilo o pravnem varstvu zakon nalaga delodajalcu.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 88. člen

    Odpoved mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Vroča se praviloma osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico, delodajalcu na naslov sedeža iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev je na stranki, ki odpoveduje.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 108. člen

    Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo. Odpravnina znaša 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu pri zaposlitvi nad enim letom do desetih let, 1/4 nad desetimi do 20 let in 1/3 nad 20 let.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 109. člen

    Izredna odpoved je mogoča, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Podati jo je treba najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 111. člen

    Določa razloge na strani delodajalca, iz katerih lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pred odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo; če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu opomina obveznosti ne izpolni oziroma kršitve ne odpravi, lahko delavec odpove v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je upravičen do odpravnine kot pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), 14. člen

    Tretja in četrta alineja prvega odstavka 111. člena ZDR-1 odslej zajemata tudi nadomestilo plače: izredna odpoved delavca je mogoča, če delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače oziroma če plače ali nadomestila ni izplačal dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ob dogovorjenem roku.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen

    Ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko delavec zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem.

  • Zakon o urejanju trga dela, 63. člen

    Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Med naštetimi razlogi je redna odpoved, ki jo je podal delavec; izredna odpoved delavca med njimi ni navedena.

Pogosta vprašanja

Iz katerih razlogov lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi?

Samo iz osmih razlogov, ki jih izčrpno našteva prvi odstavek 111. člena ZDR-1: delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in ni izplačal nadomestila plače; opravljanje dela ni bilo omogočeno zaradi inšpekcijske prepovedi dalj kot 30 dni in nadomestilo ni bilo plačano; delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače; plače ali nadomestila ni izplačal dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ob dogovorjenem roku; tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost; ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu, delavec pa je predhodno zahteval odpravo grozeče nevarnosti; ni zagotavljal enake obravnave po 6. členu ZDR-1; ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem po 47. členu ZDR-1. Drug razlog izredne odpovedi delavca ne utemelji.

Ali moram pred izredno odpovedjo obvestiti inšpektorat za delo?

Da, obvezno. Pred izredno odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo (drugi odstavek 111. člena ZDR-1). Oba koraka sta pogoj, oba morata biti pisna, oba je treba opraviti pred odpovedjo.

Koliko časa imam za izredno odpoved?

Odpoved je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Rok teče znotraj tega okvira: če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu opomina obveznosti ne izpolni oziroma kršitve ne odpravi, lahko delavec odpove v nadaljnjem 30-dnevnem roku (drugi odstavek 111. člena ZDR-1).

Ali mi pripadata odpravnina in odškodnina?

Da. Delavec, ki izredno odpove pogodbo zaradi ravnanj iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (tretji odstavek 111. člena ZDR-1). Odpravnina se odmeri od povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev pred odpovedjo in znaša 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu pri zaposlitvi nad enim letom do desetih let, 1/4 nad desetimi do 20 let in 1/3 nad 20 let (108. člen ZDR-1).

Ali lahko dobim denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje?

Izredne odpovedi, ki jo poda delavec, med razlogi za odklonitev pravice do denarnega nadomestila ni. Drugi odstavek 63. člena ZUTD med prenehanji, ki štejejo za brezposelnost po lastni krivdi ali volji, našteva redno odpoved delavca, sporazum in nekatere odpovedi delodajalca — izredne odpovedi delavca po 111. členu ZDR-1 ne. Vlogo obravnava Zavod RS za zaposlovanje, ki presoja tudi ostale pogoje iz ZUTD.

Ali je treba odpoved overiti pri notarju in koliko stane?

Overitev ni predpisana in ta obrazec je brezplačen. Zakon zahteva le pisno obliko (prvi odstavek 87. člena ZDR-1) in vročitev delodajalcu (88. člen ZDR-1). Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Kaj, če delodajalec trdi, da odpoved ni zakonita?

Dokazno breme je pri izredni odpovedi na strani tistega, ki odpoveduje (drugi odstavek 84. člena ZDR-1) — torej na delavcu. Zato je smiselno hraniti opomin, obvestilo inšpektoratu in dokazilo o vročitvi. Ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi je mogoče zahtevati pred delovnim sodiščem v 30 dneh (tretji odstavek 200. člena ZDR-1), denarne terjatve iz delovnega razmerja pa je mogoče uveljavljati neposredno pred sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1).

Ali obstaja uraden obrazec za izredno odpoved delavca?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca za izredno odpoved, ki jo poda delavec, ni; obliko in obvezne sestavine določa zakon, besedilo pa sestavi delavec sam. Odpoved delavca, podana zaradi grožnje ali prevare delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna (peti odstavek 83. člena ZDR-1).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.