Preskoči na vsebino

Tožba za vračilo posojila

Tožba, s katero posojilodajalec od sodišča zahteva, naj posojilojemalcu naloži vračilo posojene glavnice z obrestmi in stroški postopka. Vloži se pri okrajnem sodišču, kadar vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, sicer pri okrožnem. Terjatev iz posojila zastara v petih letih od zapadlosti.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali je terjatev zapadla

    Če je bil rok za vrnitev dogovorjen, je terjatev zapadla z iztekom tega roka (prvi odstavek 574. člena OZ). Če rok ni bil dogovorjen in ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev od vaše zahteve (drugi odstavek 574. člena OZ). Pred tem tožba ni utemeljena.

  2. 2

    Preverite zastaranje

    Terjatev zastara v petih letih (346. člen OZ); rok začne teči prvi dan po dnevu, ko ste imeli pravico terjati vračilo (336. člen OZ). Vložitev tožbe zastaranje pretrga (365. člen OZ).

  3. 3

    Ugotovite, katero sodišče je pristojno

    Če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, je pristojno okrajno sodišče (30. člen ZPP), sicer okrožno (32. člen ZPP). Krajevno je splošno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (47. člen ZPP), pri pravni osebi pa sedež (48. člen ZPP).

  4. 4

    Zberite dokaze o izročitvi in o dogovoru

    Tožba mora navesti dejstva in dokaze (180. člen ZPP). Za posojilo ni predpisana oblika (51. člen OZ), zato so v ospredju dokazi o izročitvi denarja in o dogovoru o vračilu: bančno nakazilo, potrdilo o prejemu denarja, pisna posojilna pogodba, sporočila, pripoznava dolga, priče.

  5. 5

    Plačajte sodno takso in priložite dokazilo

    Taksa se odmeri glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1), za pravdni postopek na prvi stopnji po tarifni številki 1111. Dokazilo o plačilu je treba priložiti tožbi (105.a člen ZPP). Kdor takse ne zmore, lahko hkrati s tožbo vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo (11. člen ZST-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 8

Pregled korakov

Sodišče

Več informacij

Pristojnost je odvisna od vrednosti spornega predmeta in od prebivališča oziroma sedeža tožene stranke (30., 32., 47. in 48. člen ZPP).

Vrsta sodišča
Zakaj je to potrebno?

Do vključno 20.000 eurov je pristojno okrajno sodišče, nad tem zneskom okrožno (30. in 32. člen ZPP).

Zakaj je to potrebno?

Praviloma sodišče po stalnem prebivališču oziroma sedežu tožene stranke (47. in 48. člen ZPP).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Tožba za vračilo posojila

1. člen — Naslovnik in stranki

________________

Tožeča stranka: ________________, ________________.

Tožena stranka: ________________, ________________.

Zadeva: tožba za vračilo posojila. Vrednost spornega predmeta: ________________ EUR.

2. člen — Pristojnost

Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, je za sojenje stvarno pristojno okrajno sodišče.

Krajevno je pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče oziroma sedež.

3. člen — Sklenitev posojilne pogodbe

Tožeča stranka in tožena stranka sta ________________ sklenili posojilno pogodbo, s katero se je tožeča stranka kot posojilodajalec zavezala izročiti toženi stranki kot posojilojemalcu znesek ________________ EUR, tožena stranka pa vrniti enak znesek denarja.

Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Za sklenitev posojilne pogodbe zakon sicer ne predpisuje nobene oblike.

4. člen — Izročitev posojila

Tožeča stranka je toženi stranki ________________ izročila znesek ________________ EUR, in sicer tako: ________________.

S prejemom je tožena stranka na denarju pridobila lastninsko pravico in se s tem zavezala vrniti enak znesek.

5. člen — Zapadlost terjatve

Pogodbenici sta se dogovorili, da tožena stranka posojilo vrne do ________________.

Tožena stranka posojila v dogovorjenem roku ni vrnila, zato je z iztekom tega roka prišla v zamudo.

6. člen — Zamudne obresti

Ker je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, in sicer od ________________ do plačila.

Tožeča stranka uveljavlja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, to je vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za 8 odstotnih točk, kot velja za posamezno šestmesečno obdobje.

Pravica do zamudnih obresti obstaja ne glede na to, ali je tožeči stranki zaradi zamude nastala škoda.

7. člen — Terjatev ni zastarala

Terjatev za vračilo posojila zastara v petih letih, zastaralni rok pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti.

Od zapadlosti terjatve do vložitve te tožbe pet let ni preteklo, zato terjatev ni zastarala. Z vložitvijo te tožbe se zastaranje pretrga.

8. člen — Dokazi

Tožeča stranka predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________.

Predlaga zaslišanje prič: ________________.

Predlaga tudi svoje zaslišanje.

9. člen — Tožbeni zahtevek

Tožeča stranka predlaga sodišču, naj po izvedenem postopku izda sodbo, s katero toženi stranki naloži, da tožeči stranki plača ________________ EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ________________ do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Vse navedeno v roku 15 dni pod izvršbo.

10. člen — Predlog za izdajo zamudne sodbe

Če tožena stranka na tožbo v zakonskem roku ne odgovori, tožeča stranka predlaga, naj sodišče izda zamudno sodbo, s katero tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

11. člen — Priloge

Dokazilo o plačilu sodne takse.

Listine, navedene med dokazi v tej tožbi.

Tožba se vlaga v dveh izvodih.

Kraj in datum

Podpis tožeče stranke

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zapadlost je prvo, kar je treba preveriti: če rok za vrnitev ni bil dogovorjen in ga ni mogoče določiti iz okoliščin, posojilo zapade šele po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev od zahteve za vračilo (drugi odstavek 574. člena OZ).
  • Terjatev zastara v petih letih od dneva, ko je bilo mogoče terjati izpolnitev (346. in 336. člen OZ). Sodišče se na zastaranje ne ozira po uradni dolžnosti, temveč le, če se dolžnik nanj sklicuje (335. člen OZ).
  • Obrestna mera zamudnih obresti ni fiksnih 8 %: 378. člen OZ to mero določa le, če poseben zakon ne določa drugače, po 2. členu ZPOMZO-1 pa je predpisana obrestna mera vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk, in velja za šestmesečno obdobje.
  • Tožbi je treba priložiti dokazilo o plačilu sodne takse (105.a člen ZPP); taksa se odmeri glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1). Kdor takse ne zmore, lahko hkrati vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo (11. člen ZST-1).
  • Če je zapadla denarna terjatev dokazana z verodostojno listino, sodišče izda plačilni nalog (431. člen ZPP). Pri denarnih terjatvah do 2.000 eurov se postopek vodi kot spor majhne vrednosti (443. člen ZPP).
  • Uradnega obrazca za tožbo za vračilo posojila ni; obvezne sestavine določata 105. in 180. člen ZPP. To je vzorec in ne pravni nasvet — pri spornem dejanskem stanju, delnih plačilih ali poroštvu naj tožbo pregleda odvetnik.

Tožba za vračilo posojila

1. člen — Naslovnik in stranki

________________

Tožeča stranka: ________________, ________________.

Tožena stranka: ________________, ________________.

Zadeva: tožba za vračilo posojila. Vrednost spornega predmeta: ________________ EUR.

2. člen — Pristojnost

Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, je za sojenje stvarno pristojno okrajno sodišče.

Krajevno je pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče oziroma sedež.

3. člen — Sklenitev posojilne pogodbe

Tožeča stranka in tožena stranka sta ________________ sklenili posojilno pogodbo, s katero se je tožeča stranka kot posojilodajalec zavezala izročiti toženi stranki kot posojilojemalcu znesek ________________ EUR, tožena stranka pa vrniti enak znesek denarja.

Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Za sklenitev posojilne pogodbe zakon sicer ne predpisuje nobene oblike.

4. člen — Izročitev posojila

Tožeča stranka je toženi stranki ________________ izročila znesek ________________ EUR, in sicer tako: ________________.

S prejemom je tožena stranka na denarju pridobila lastninsko pravico in se s tem zavezala vrniti enak znesek.

5. člen — Zapadlost terjatve

Pogodbenici sta se dogovorili, da tožena stranka posojilo vrne do ________________.

Tožena stranka posojila v dogovorjenem roku ni vrnila, zato je z iztekom tega roka prišla v zamudo.

6. člen — Zamudne obresti

Ker je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, in sicer od ________________ do plačila.

Tožeča stranka uveljavlja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, to je vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za 8 odstotnih točk, kot velja za posamezno šestmesečno obdobje.

Pravica do zamudnih obresti obstaja ne glede na to, ali je tožeči stranki zaradi zamude nastala škoda.

7. člen — Terjatev ni zastarala

Terjatev za vračilo posojila zastara v petih letih, zastaralni rok pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti.

Od zapadlosti terjatve do vložitve te tožbe pet let ni preteklo, zato terjatev ni zastarala. Z vložitvijo te tožbe se zastaranje pretrga.

8. člen — Dokazi

Tožeča stranka predlaga izvedbo naslednjih dokazov: ________________.

Predlaga zaslišanje prič: ________________.

Predlaga tudi svoje zaslišanje.

9. člen — Tožbeni zahtevek

Tožeča stranka predlaga sodišču, naj po izvedenem postopku izda sodbo, s katero toženi stranki naloži, da tožeči stranki plača ________________ EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ________________ do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Vse navedeno v roku 15 dni pod izvršbo.

10. člen — Predlog za izdajo zamudne sodbe

Če tožena stranka na tožbo v zakonskem roku ne odgovori, tožeča stranka predlaga, naj sodišče izda zamudno sodbo, s katero tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

11. člen — Priloge

Dokazilo o plačilu sodne takse.

Listine, navedene med dokazi v tej tožbi.

Tožba se vlaga v dveh izvodih.

Kraj in datum

Podpis tožeče stranke

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • S posojilno pogodbo se posojilojemalec zaveže, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti (Obligacijski zakonik, 569. člen).
  • Za sklenitev posojilne pogodbe ni predpisana nobena oblika, zato je izterljivo tudi ustno dogovorjeno posojilo, če se da dokazati (OZ, 51. člen).
  • Če rok za vrnitev ni bil dogovorjen in ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev od posojilodajalčeve zahteve (OZ, drugi odstavek 574. člena).
  • Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku za izpolnitev; če rok ni določen, pa takrat, ko upnik z opominom ali z začetkom postopka zahteva izpolnitev (OZ, 299. člen).
  • Od dneva zamude dolguje dolžnik poleg glavnice še zamudne obresti; predpisana obrestna mera je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk, in velja za šestmesečno obdobje (OZ, 378. člen; Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, 2. člen).
  • Terjatev za vračilo posojila zastara v petih letih, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev (OZ, 346. in 336. člen), in se pretrga z vložitvijo tožbe (OZ, 365. člen).
  • Za sojenje je pristojno okrajno sodišče, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov, sicer okrožno sodišče; krajevno je splošno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče oziroma sedež (Zakon o pravdnem postopku, 30., 32., 47. in 48. člen).
  • Če tožena stranka v tridesetih dneh ne odgovori na pravilno vročeno tožbo, sodišče izda zamudno sodbo, s katero zahtevku ugodi, če utemeljenost izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi (ZPP, 277. in 318. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te tožbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.

  • Obligacijski zakonik, 299. člen

    Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.

  • Obligacijski zakonik, 335. člen

    Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.

  • Obligacijski zakonik, 336. člen

    Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.

  • Obligacijski zakonik, 346. člen

    Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.

  • Obligacijski zakonik, 365. člen

    Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.

  • Obligacijski zakonik, 379. člen

    Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom.

  • Obligacijski zakonik, 380. člen

    Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali mu je zaradi dolžnikove zamude nastala kakšna škoda.

  • Obligacijski zakonik, 569. člen

    S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

  • Obligacijski zakonik, 570. člen

    Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.

  • Obligacijski zakonik, 574. člen

    Posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Če pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

  • Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, 2. člen

    Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera, povečana za 8 odstotnih točk. Velja za šestmesečno obdobje, ki se začne s 1. januarjem oziroma 1. julijem; vodilna obrestna mera je obrestna mera Evropske centralne banke za operacije glavnega refinanciranja pred prvim dnem tega obdobja, višino pa objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu RS.

  • Zakon o pravdnem postopku, 30. člen

    Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov.

  • Zakon o pravdnem postopku, 32. člen

    Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov, ne glede na vrednost pa med drugim v gospodarskih sporih.

  • Zakon o pravdnem postopku, 47. člen

    Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.

  • Zakon o pravdnem postopku, 48. člen

    Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. člen

    Vloga mora obsegati navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Vložnik mora vlogo podpisati.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105.a člen

    Tožbi se mora priložiti dokazilo o plačilu dolžne sodne takse.

  • Zakon o pravdnem postopku, 154. člen

    Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.

  • Zakon o pravdnem postopku, 180. člen

    Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

  • Zakon o pravdnem postopku, 277. člen

    Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, razen če zakon ne določa drugače. Sodišče jo opozori, da bo sicer izdalo zamudno sodbo.

  • Zakon o pravdnem postopku, 313. člen

    Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni.

  • Zakon o pravdnem postopku, 318. člen

    Če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, izda sodišče zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če je bila tožba pravilno vročena, zahtevek ni tak, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, in ta dejstva niso v nasprotju z dokazi tožnika ali s splošno znanimi dejstvi.

  • Zakon o pravdnem postopku, 431. člen

    Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta dokazana z verodostojno listino, priloženo tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu, izda sodišče toženi stranki plačilni nalog. Plačilni nalog izda sodišče tudi tedaj, kadar tožnik tega v tožbi ni predlagal.

  • Zakon o pravdnem postopku, 443. člen

    Spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 eurov.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; možna sta tudi odlog in obročno plačilo.

  • Zakon o sodnih taksah, 16. člen

    Če se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 300 eurov 17 eurov in se z višjo vrednostjo spornega predmeta stopnjuje po lestvici iz tega člena.

Pogosta vprašanja

Kakšen je rok za tožbo za vračilo posojila?

Terjatev zastara v petih letih (346. člen OZ), zastaralni rok pa začne teči prvi dan po dnevu, ko ste imeli pravico terjati vračilo, torej po zapadlosti posojila (336. člen OZ). Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe (365. člen OZ). Sodišče na zastaranje ne pazi samo — upoštevalo ga bo le, če se dolžnik nanj sklicuje (335. člen OZ).

Koliko stane tožba za vračilo posojila?

Plačati je treba sodno takso, ki se odmeri glede na vrednost spornega predmeta — pri pravdnem postopku na prvi stopnji po taksni tarifi s količnikom 3,0 (tarifna številka 1111 ZST-1), pri čemer taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti do 300 eurov znaša 17 eurov in se z višjo vrednostjo stopnjuje (16. člen ZST-1). Dokazilo o plačilu je treba priložiti tožbi (105.a člen ZPP). Sodišče stranko oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen ZST-1).

Ali je veljavna tudi tožba za posojilo, ki je bilo dogovorjeno ustno?

Da. Za sklenitev posojilne pogodbe zakon ne predpisuje nobene oblike (51. člen OZ), zato je tudi ustno posojilo veljavno in iztožljivo. Dokazno breme je na posojilodajalcu: izročitev denarja in dogovor o vračilu se dokazujeta z bančnim nakazilom, potrdilom o prejemu denarja, sporočili, pripoznavo dolga ali pričami (180. člen ZPP).

Kdaj lahko vložim tožbo, če rok za vrnitev ni bil dogovorjen?

Šele po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od dneva, ko ste od posojilojemalca zahtevali vračilo (drugi odstavek 574. člena OZ). Pred iztekom tega roka terjatev ni zapadla in tožba je prezgodnja. Zahtevo je zato smiselno poslati pisno in shraniti dokazilo o vročitvi.

Kolikšne zamudne obresti lahko zahtevam?

Predpisane zamudne obresti, to je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk; mera velja za šestmesečno obdobje, ki se začne 1. januarja oziroma 1. julija, in jo minister, pristojen za finance, objavi v Uradnem listu RS (2. člen ZPOMZO-1). Če sta se stranki dogovorili za drugačno mero, velja dogovorjena (379. člen OZ). Pravica do zamudnih obresti obstaja ne glede na to, ali je upniku nastala škoda (380. člen OZ).

Ali obstaja uraden obrazec za tožbo za vračilo posojila?

Ne. Uradnega obrazca za to tožbo ni; vsebino določata 180. člen ZPP (določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva in dokazi) in 105. člen ZPP (navedba sodišča, ime in prebivališče oziroma sedež strank, sporni predmet, vsebina izjave, podpis). Besedilo sestavi vložnik sam.

Ali mora biti podpis na tožbi notarsko overjen?

Ne. Vložnik mora vlogo podpisati, overitve pa zakon ne zahteva; sodišče lahko predložitev vloge z overjenim podpisom odredi le, če dvomi o pristnosti vloge (105. člen ZPP).

Ali je namesto tožbe mogoče takoj predlagati izvršbo?

Kadar je zapadla denarna terjatev dokazana z verodostojno listino, priloženo tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu, sodišče izda plačilni nalog (431. člen ZPP); med verodostojne listine spadajo med drugim javne listine in zasebne listine z overjenim podpisom zavezanca. Plačilni nalog izda sodišče tudi pri zapadli denarni terjatvi, ki ne presega 2.000 eurov, čeprav verodostojne listine niso priložene, če sta v tožbi navedena podlaga in višina dolga ter dokazi (432. člen ZPP).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Tožbe in sodni postopki.