Točke tega ugovora izhajajo iz spodaj navedenih členov Zakona o izvršbi in zavarovanju, Obligacijskega zakonika, Zakona o sodnih taksah in pravilnika o obrazcih.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 9. člen
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 29.b člen
Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 38. člen
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Upnik mora dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, sicer se stroški ne priznajo.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 53. člen
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovor mora biti obrazložen; v njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Za neobrazložen ugovor ne velja določba 57. člena tega zakona.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 54. člen
O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 55. člen
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, med drugim, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave (8. točka prvega odstavka). Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 56. člen
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V takem ugovoru mora navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve; sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 57. člen
Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Rok za odgovor na ugovor je osem dni.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 58. člen
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Enako velja, če upnik v odgovoru ne navede dejstev in ne predloži dokazov, na katere je opiral predlog za izvršbo. S sklepom sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 59. člen
Če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Vložitev take tožbe ne zadrži izvršbe.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 61. člen
Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine veljata 53. in 54. člen, s tem da v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor znaša tri dni. Ugovor zoper del sklepa, s katerim je dolžniku naloženo plačilo terjatve, je obrazložen, če dolžnik navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Ugovor iz prvega odstavka 56. člena lahko dolžnik vloži tudi zoper tak sklep, če temelji na dejstvu glede same terjatve, ki je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 62. člen
Če dolžnik ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se šteje, da ga izpodbija v celoti. Če izpodbija sklep v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog; predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče tako ne ravna, če ugovor ni obrazložen oziroma je prepozen, nepopoln ali nedovoljen.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 71. člen
Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v primerih, ki jih našteva ta člen.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 76. člen
Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.
Obligacijski zakonik, 270. člen
Obveznost preneha, ko je izpolnjena, kot tudi v drugih z zakonom določenih primerih. S prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo poroštvo, zastava in druge stranske pravice.
Obligacijski zakonik, 271. člen
Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, in od tretjega, če se dolžnik s tem strinja, razen če mora obveznost po pogodbi ali po naravi same obveznosti izpolniti osebno dolžnik.
Obligacijski zakonik, 287. člen
Če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti in tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje za poravnavo vseh, se obveznosti vračunajo po vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Če dolžnikove izjave o vračunavanju ni, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
Obligacijski zakonik, 288. člen
Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
Obligacijski zakonik, 293. člen
Če se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije, pri kateri ima upnik račun, se šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki oziroma organizaciji denarno nakazilo v dobro upnika ali nalog dolžnikove banke, naj odobri računu upnika navedeni znesek. Če je s pogodbo dogovorjeno plačevanje po pošti, se domneva, da je dolžnik obveznost poravnal z vplačilom dolžnega zneska pri pošti; če tak način ni dogovorjen, je dolg poravnan, ko upnik prejme denarno nakazilo.
Obligacijski zakonik, 296. člen
Kdor popolnoma ali delno izpolni obveznost, ima pravico zahtevati, naj mu upnik o tem na svoje stroške da pobotnico (priznanico). Če je dana pobotnica, da je popolnoma plačana glavnica, se domneva, da so plačane tudi obresti ter morebitni sodni in drugi stroški. Pri občasnih dajatvah se ob pobotnici za pozneje zapadlo terjatev domneva, da so plačane tudi prej zapadle.
Obligacijski zakonik, 297. člen
Če upnik noče dati pobotnice, lahko položi dolžnik pri sodišču predmet svoje obveznosti.
Obligacijski zakonik, 298. člen
Ko dolžnik popolnoma izpolni svojo obveznost, lahko poleg pobotnice zahteva od upnika, naj mu vrne zadolžnico; če je upnik ne more vrniti, ima dolžnik pravico zahtevati javno overjeno listino, da je obveznost prenehala. Če je bila dolžniku vrnjena zadolžnica, se domneva, da je obveznost popolnoma izpolnjena.
Obligacijski zakonik, 311. člen
Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli.
Obligacijski zakonik, 312. člen
Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj.
Obligacijski zakonik, 319. člen
Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. Za veljavnost tega sporazuma ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v kakršni je bil sklenjen posel, iz katerega je obveznost nastala.
Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifni številki 4021 in 4031
Za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi se plača taksa 55 EUR, za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi pa 125 EUR.
Zakon o sodnih taksah, 33.a člen
Če lahko stranka vlogo za začetek postopka vloži v fizični ali elektronski obliki, se za postopek o tej vlogi, vloženi v elektronski obliki, plača taksa, znižana za 20 odstotkov, razen če zakon določa drugače.
Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, 2. člen
Na obrazcih, predpisanih s tem pravilnikom, se pošljejo predlogi za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, predlogi za nasprotno izvršbo pa v primeru nasprotne izvršbe zaradi vrnitve denarne terjatve. Za ugovor zoper sklep o izvršbi obrazec ni predpisan.