Preskoči na vsebino

Zahteva za dodatek za pomoč in postrežbo

Zahteva, s katero pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uveljavljate pravico do dodatka za pomoč in postrežbo zaradi slepote ali slabovidnosti. Od 1. decembra 2025 se členi ZPIZ-2 o tem dodatku uporabljajo le še za slepe in slabovidne osebe ter za vojne invalide (145. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi) — za druge je pot dolgotrajna oskrba. Listina sledi rubrikam uradnega obrazca Obr. ZPIZ 10337-8-1.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali je ta pot še odprta za vas

    Prvi odstavek 145. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi je s 1. decembrom 2025 določil prenehanje uporabe 99. do 104. člena in prvega do petega odstavka 128. člena ZPIZ-2 — razen za slepe in slabovidne osebe, kot jih opredeljuje ZPIZ-2, in za vojne invalide. Uradni obrazec zavoda je zato naslovljen na slepe in slabovidne. Kdor v to skupino ne sodi, po pojasnilu zavoda uveljavlja pravice po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, ali dodatek po Zakonu o vojnih invalidih oziroma Zakonu o socialnem vključevanju invalidov.

  2. 2

    Zberite medicinsko dokumentacijo

    Uradni obrazec kot prilogo navaja medicinsko dokumentacijo — originalne izvide ali njihovo reprodukcijo s potrdilom izvajalca zdravstvene dejavnosti, da je reprodukcija avtentična. Zavod v pojasnilu dodaja, da mora medicinsko dokumentacijo overiti osebni zdravnik, če ni predložena v originalu. Rubrika V. obrazca sprašuje po kratkem opisu zdravstvenih težav in po izvidih specialističnih pregledov, operacij in preiskav z datumi.

  3. 3

    Vedite, kdo zahtevo lahko vloži

    Po pojasnilu zavoda lahko zahtevo vloži osebni zdravnik ali vlagatelj sam oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. Postopek za uveljavljanje pravic se začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod zahtevo prejme (prvi in tretji odstavek 178. člena ZPIZ-2).

  4. 4

    Izjavite se o pravicah po drugih zakonih

    Rubrika III. obrazca sprašuje, ali ste uživalec pravice do dolgotrajne oskrbe ali v postopku pri centru za socialno delo in ali uživate dodatek za pomoč in postrežbo po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov ali Zakonu o vojnih invalidih. To ni zgolj obveščanje: pravica do dolgotrajne oskrbe se s temi prejemki izključuje (drugi do četrti odstavek 11. člena ZDOsk-1), po 104. členu ZPIZ-2 pa je mogoče uživati le eno od pravic, ki si jo upravičenec sam izbere.

  5. 5

    Kam zahtevo oddate

    Zahtevo je po pojasnilu zavoda mogoče osebno oddati ali poslati po pošti na najbližjo območno enoto zavoda ali oddati prek storitve eVloge za VSE brez kvalificiranega digitalnega potrdila. Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2), o pravici pa na prvi stopnji odloča območna enota zavoda (172. člen ZPIZ-2).

  6. 6

    Kaj sledi po oddaji

    Izvedensko mnenje o potrebi po stalni pomoči in postrežbi poda invalidska komisija (102. in 181. člen ZPIZ-2), na njegovi podlagi pa zavod odloči z odločbo najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka (prvi odstavek 179. člena ZPIZ-2). Zoper odločbo prve stopnje je dana pravica do pritožbe (prvi odstavek 170. člena ZPIZ-2).

  7. 7

    Po priznanju pravice sporočajte spremembe

    Upravičenec mora zavodu v osmih dneh od nastanka sporočiti okoliščine in njihove spremembe, ki vplivajo na pravico, njen obseg ali izplačevanje (prvi odstavek 119. člena ZPIZ-2). Če podatki niso posredovani pravočasno in je zato nastala škoda, lahko zavod zahteva njeno povrnitev (tretji odstavek istega člena). Zavod lahko uživalca pozove tudi na kontrolni pregled (peti odstavek 94. člena ZPIZ-2).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Naslovnik

Več informacij

O pravici na prvi stopnji odloča območna enota zavoda. Zahtevo je mogoče podati pri katerikoli enoti zavoda.

Zakaj je to potrebno?

Praviloma enota, ki pokriva kraj prebivališča. Po pojasnilu zavoda zahtevo oddate osebno ali po pošti na najbližjo območno enoto.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne

1. člen — Naslovnik

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

________________

2. člen — I. Podatki o vlagatelju

Ime in priimek: ________________. Priimek ob rojstvu: ________________.

Datum rojstva: ________________. EMŠO: ________________. Davčna številka: ________________.

Stalno prebivališče: ________________.

3. člen — Zahteva

Pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uveljavljam pravico do dodatka za pomoč in postrežbo zaradi slepote oziroma slabovidnosti.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega (99. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), ter osebe iz 100. člena istega zakona — med njimi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, zavarovanci, ki so slepi ali slabovidni postali med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti, osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine, in slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.

Členi 99, 100, 101, 102, 103 in 104 ter prvi do peti odstavek 128. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se s 1. decembrom 2025 prenehajo uporabljati, razen za slepe in slabovidne osebe, kot jih opredeljuje ta zakon, in za vojne invalide (prvi odstavek 145. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi).

4. člen — III. Izjava o pravicah po drugih zakonih ali postopkih

Glede pravice do dolgotrajne oskrbe izjavljam: ________________ uživalec oziroma uživalka pravice do dolgotrajne oskrbe. Center za socialno delo, ki je izdal odločbo: ________________.

Glede postopka za pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe izjavljam: ________________ v postopku. Center za socialno delo, pri katerem se postopek vodi: ________________.

Glede dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov izjavljam: ________________ uživalec oziroma uživalka te pravice. Center za socialno delo, ki je izdal odločbo: ________________. Glede postopka po istem zakonu izjavljam: ________________ v postopku. Center za socialno delo, pri katerem se postopek vodi: ________________.

Glede dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o vojnih invalidih izjavljam: ________________ uživalec oziroma uživalka te pravice. Glede postopka po istem zakonu pri upravni enoti izjavljam: ________________ v postopku.

5. člen — Izključevanje z drugimi pravicami

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo izključuje s pravicami po Zakonu o dolgotrajni oskrbi — s pravico do oskrbovalca družinskega člana, s pravico do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, s pravico do dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu, s pravico do dolgotrajne oskrbe na domu in z denarno pravico v obliki denarnega prejemka — ter s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in Zakonu o vojnih invalidih.

Zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, če je ugotovljeno, da ne prejema primerljivih storitev oziroma prejemkov po drugih predpisih; kot primerljiv prejemek šteje dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov (drugi in tretji odstavek 11. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi). Če upravičenec pridobi pravico do dodatka po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere (104. člen istega zakona).

6. člen — V. Podatki o zdravstvenem stanju

Kratek opis zdravstvenih težav (bolezni oziroma poškodb): ________________

Priloženi izvidi specialističnih pregledov, operacij in preiskav: ________________

Uvrstitev v eno od petih kategorij po mednarodni definiciji slepote in slabovidnosti: ________________. Kategorija: ________________.

Na okvaro vida vplivajo posledice prometne nesreče: ________________. Datum nesreče: ________________.

7. člen — Kdo o zahtevi odloči

Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali le večine osnovnih življenjskih potreb in ali je slep ali slaboviden, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda (prvi odstavek 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

O pravicah iz zavarovanja odloča na prvi stopnji območna enota zavoda (172. člen istega zakona). Kadar je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka (prvi odstavek 179. člena istega zakona).

8. člen — Priloge

Medicinska dokumentacija: ________________.

Druge priloge: ________________

9. člen — Obveznost sporočanja sprememb

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da sem dolžan oziroma dolžna zavodu v osmih dneh od nastanka sporočiti podatke o okoliščinah in njihovih spremembah, ki vplivajo na pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na njihov obseg ali izplačevanje (prvi odstavek 119. člena tega zakona), zlasti izgubo ali odjavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter prijavo stalnega prebivališča v tujini.

Če podatki niso posredovani v roku, lahko zavod zahteva povrnitev škode, ki je nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani (tretji odstavek istega člena).

10. člen — Izjava o resničnosti navedb

S podpisom potrjujem resničnost navedb, ki jih podajam pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo. V primeru napačnih podatkov lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zoper mene ali moje dediče uveljavlja povrnitev škode.

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost (12. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

11. člen — Seznanitev z odmero in izplačevanjem

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da se dodatek za pomoč in postrežbo odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo zakona, kadar je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter za slepe in nepokretne osebe iz 100. člena; v višini polovice tega zneska pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb in za slabovidne; in v višini 76 % te osnove za uživalca pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege (103. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). Dodatek se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom (drugi odstavek 107. člena istega zakona).

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da se dodatek izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi te zahteve in še za šest mesecev nazaj, ter da se ne izplačuje za obdobje nad šest mesecev bivanja v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu in v času stalnega prebivanja v tujini (prvi, šesti in sedmi odstavek 128. člena istega zakona). Zavod me lahko kot uživalca dodatka pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi (peti odstavek 94. člena istega zakona).

Dohodnine se od dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plača (4. točka 23. člena Zakona o dohodnini).

12. člen — Seznanitev s pravnim varstvom

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da imam zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe (prvi odstavek 170. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), in da se pravice pri zavodu uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določa drugače (11. člen istega zakona) — pritožba se zato vloži v 15 dneh od vročitve odločbe (prvi in drugi odstavek 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

Sodno varstvo je mogoče uveljaviti v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (prvi odstavek 171. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

Ta zahteva je oproščena upravne takse, ker so taks oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva (12. točka 28. člena Zakona o upravnih taksah). Stroške potnih stroškov in nadomestil izvedencev, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod; zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov, kadar ga zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev (184. člen istega zakona).

13. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Datum

Podpis vlagatelja oziroma pooblaščenca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Rubrike te zahteve so povzete po uradnem obrazcu Obr. ZPIZ 10337-8-1 „Zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne“, ki ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja na zpiz.si. Obrazec prosi, da so zahtevani podatki vpisani v celoti in s tiskanimi črkami.
  • Prvi odstavek 145. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi je s 1. decembrom 2025 določil prenehanje uporabe 99., 100., 101., 102., 103. in 104. člena ter prvega do petega odstavka 128. člena ZPIZ-2, razen za slepe in slabovidne osebe, kot jih opredeljuje ZPIZ-2, in za vojne invalide, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja vojne invalide. Zavod v pojasnilu navaja, da po 1. decembru 2025 obravnava nerešene zahtevke, vložene do vključno 30. 11. 2025, kontrolne preglede po petem odstavku 94. člena ZPIZ-2 in zahtevke za slepe in slabovidne osebe, ter da je dodatek za pomoč in postrežbo mogoče uveljaviti še po Zakonu o vojnih invalidih in Zakonu o socialnem vključevanju invalidov.
  • Zahtevo lahko po pojasnilu zavoda vloži osebni zdravnik ali vlagatelj sam oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki zahtevi priloži ustrezno medicinsko dokumentacijo; ta mora biti overjena pri osebnem zdravniku, če ni predložena v originalu. Zahtevo je mogoče osebno oddati ali poslati po pošti na najbližjo območno enoto zavoda ali oddati prek storitve eVloge za VSE brez kvalificiranega digitalnega potrdila. Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2).
  • Odmerne odstotke določa 103. člen ZPIZ-2: 53 % najnižje pokojninske osnove za upravičenca, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter za slepe in nepokretne osebe iz 100. člena; polovica tega zneska pri opravljanju večine potreb in za slabovidne; 76 % te osnove za uživalca pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege. Dodatek se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom (drugi odstavek 107. člena ZPIZ-2). Zavod navaja, da zneski od 1. marca 2026 znašajo 542,78 €, 378,51 € in 189,27 €, in sicer na podlagi sklepa sveta zavoda z dne 17. 2. 2026, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 13/2026.
  • Dodatek se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2). Slepim osebam, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu, gre dodatek od naslednjega dne po vložitvi zahteve (četrti odstavek istega člena). Dodatek se ne izplačuje za čas nad šest mesecev bivanja v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu in v času stalnega prebivanja v tujini (šesti in sedmi odstavek istega člena).
  • Zavod lahko uživalca dodatka pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi (peti odstavek 94. člena ZPIZ-2).
  • Overitev podpisa na tej zahtevi ni predpisana. Zakon o upravnih taksah v 12. točki 28. člena oprošča taks dokumente in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva. Stroške potnih stroškov in nadomestil izvedencev, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod; zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov, kadar ga zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev (184. člen ZPIZ-2).
  • Dohodnine se od dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plača (4. točka 23. člena Zakona o dohodnini).
  • Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe (prvi odstavek 170. člena ZPIZ-2). Roka za pritožbo ZPIZ-2 ne določa; ker se pravice pri zavodu uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZPIZ-2 ne določa drugače (11. člen ZPIZ-2), velja splošni rok 15 dni od vročitve odločbe (prvi in drugi odstavek 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, je sodno varstvo mogoče uveljaviti v 30 dneh od vročitve (prvi odstavek 171. člena ZPIZ-2).
  • Upravičenci, ki so pravico do dodatka pridobili pred uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi, jo lahko obdržijo v obsegu, kot jim je priznana s pravnomočno odločbo, do izteka pravice oziroma do začetka koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe (127. člen tega zakona).

Zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne

1. člen — Naslovnik

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

________________

2. člen — I. Podatki o vlagatelju

Ime in priimek: ________________. Priimek ob rojstvu: ________________.

Datum rojstva: ________________. EMŠO: ________________. Davčna številka: ________________.

Stalno prebivališče: ________________.

3. člen — Zahteva

Pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uveljavljam pravico do dodatka za pomoč in postrežbo zaradi slepote oziroma slabovidnosti.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega (99. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), ter osebe iz 100. člena istega zakona — med njimi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, zavarovanci, ki so slepi ali slabovidni postali med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti, osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine, in slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.

Členi 99, 100, 101, 102, 103 in 104 ter prvi do peti odstavek 128. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se s 1. decembrom 2025 prenehajo uporabljati, razen za slepe in slabovidne osebe, kot jih opredeljuje ta zakon, in za vojne invalide (prvi odstavek 145. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi).

4. člen — III. Izjava o pravicah po drugih zakonih ali postopkih

Glede pravice do dolgotrajne oskrbe izjavljam: ________________ uživalec oziroma uživalka pravice do dolgotrajne oskrbe. Center za socialno delo, ki je izdal odločbo: ________________.

Glede postopka za pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe izjavljam: ________________ v postopku. Center za socialno delo, pri katerem se postopek vodi: ________________.

Glede dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov izjavljam: ________________ uživalec oziroma uživalka te pravice. Center za socialno delo, ki je izdal odločbo: ________________. Glede postopka po istem zakonu izjavljam: ________________ v postopku. Center za socialno delo, pri katerem se postopek vodi: ________________.

Glede dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o vojnih invalidih izjavljam: ________________ uživalec oziroma uživalka te pravice. Glede postopka po istem zakonu pri upravni enoti izjavljam: ________________ v postopku.

5. člen — Izključevanje z drugimi pravicami

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo izključuje s pravicami po Zakonu o dolgotrajni oskrbi — s pravico do oskrbovalca družinskega člana, s pravico do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, s pravico do dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu, s pravico do dolgotrajne oskrbe na domu in z denarno pravico v obliki denarnega prejemka — ter s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in Zakonu o vojnih invalidih.

Zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, če je ugotovljeno, da ne prejema primerljivih storitev oziroma prejemkov po drugih predpisih; kot primerljiv prejemek šteje dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov (drugi in tretji odstavek 11. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi). Če upravičenec pridobi pravico do dodatka po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere (104. člen istega zakona).

6. člen — V. Podatki o zdravstvenem stanju

Kratek opis zdravstvenih težav (bolezni oziroma poškodb): ________________

Priloženi izvidi specialističnih pregledov, operacij in preiskav: ________________

Uvrstitev v eno od petih kategorij po mednarodni definiciji slepote in slabovidnosti: ________________. Kategorija: ________________.

Na okvaro vida vplivajo posledice prometne nesreče: ________________. Datum nesreče: ________________.

7. člen — Kdo o zahtevi odloči

Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali le večine osnovnih življenjskih potreb in ali je slep ali slaboviden, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda (prvi odstavek 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

O pravicah iz zavarovanja odloča na prvi stopnji območna enota zavoda (172. člen istega zakona). Kadar je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka (prvi odstavek 179. člena istega zakona).

8. člen — Priloge

Medicinska dokumentacija: ________________.

Druge priloge: ________________

9. člen — Obveznost sporočanja sprememb

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da sem dolžan oziroma dolžna zavodu v osmih dneh od nastanka sporočiti podatke o okoliščinah in njihovih spremembah, ki vplivajo na pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na njihov obseg ali izplačevanje (prvi odstavek 119. člena tega zakona), zlasti izgubo ali odjavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter prijavo stalnega prebivališča v tujini.

Če podatki niso posredovani v roku, lahko zavod zahteva povrnitev škode, ki je nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani (tretji odstavek istega člena).

10. člen — Izjava o resničnosti navedb

S podpisom potrjujem resničnost navedb, ki jih podajam pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo. V primeru napačnih podatkov lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zoper mene ali moje dediče uveljavlja povrnitev škode.

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost (12. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

11. člen — Seznanitev z odmero in izplačevanjem

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da se dodatek za pomoč in postrežbo odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo zakona, kadar je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter za slepe in nepokretne osebe iz 100. člena; v višini polovice tega zneska pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb in za slabovidne; in v višini 76 % te osnove za uživalca pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege (103. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). Dodatek se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom (drugi odstavek 107. člena istega zakona).

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da se dodatek izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi te zahteve in še za šest mesecev nazaj, ter da se ne izplačuje za obdobje nad šest mesecev bivanja v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu in v času stalnega prebivanja v tujini (prvi, šesti in sedmi odstavek 128. člena istega zakona). Zavod me lahko kot uživalca dodatka pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi (peti odstavek 94. člena istega zakona).

Dohodnine se od dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plača (4. točka 23. člena Zakona o dohodnini).

12. člen — Seznanitev s pravnim varstvom

Seznanjen oziroma seznanjena sem, da imam zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe (prvi odstavek 170. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), in da se pravice pri zavodu uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določa drugače (11. člen istega zakona) — pritožba se zato vloži v 15 dneh od vročitve odločbe (prvi in drugi odstavek 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

Sodno varstvo je mogoče uveljaviti v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (prvi odstavek 171. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

Ta zahteva je oproščena upravne takse, ker so taks oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva (12. točka 28. člena Zakona o upravnih taksah). Stroške potnih stroškov in nadomestil izvedencev, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod; zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov, kadar ga zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev (184. člen istega zakona).

13. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Datum

Podpis vlagatelja oziroma pooblaščenca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 99. člen).
  • Členi ZPIZ-2 o dodatku za pomoč in postrežbo — 99., 100., 101., 102., 103. in 104. člen ter prvi do peti odstavek 128. člena — se s 1. decembrom 2025 prenehajo uporabljati, razen za slepe in slabovidne osebe in za vojne invalide, za katere se uporabljajo še naprej (Zakon o dolgotrajni oskrbi, prvi odstavek 145. člena).
  • Zavod za to zahtevo objavlja uraden obrazec Obr. ZPIZ 10337-8-1 „Zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne“, ki zahteva podatke o vlagatelju in pooblaščencu, izjavo o pravicah po drugih zakonih, podatke o transakcijskem računu in podatke o zdravstvenem stanju (Obr. ZPIZ 10337-8-1).
  • Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba in ali je slep ali slaboviden, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi odstavek 102. člena).
  • Kadar je za ugotovitev pravice potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi odstavek 179. člena).
  • Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi odstavek 128. člena).
  • Če upravičenec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ-2 in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 104. člen).
  • Dohodnine se od dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plača (Zakon o dohodnini, 4. točka 23. člena).

Pravne podlage in uradni viri

Rubrike te zahteve so povzete po uradnem obrazcu zavoda, njena podlaga pa je v spodaj navedenih predpisih.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Uradni obrazec Obr. ZPIZ 10337-8-1 (ZPIZ)

    Obrazec „Zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne“ ima pet rubrik: I. podatki o vlagatelju (ime in priimek, priimek ob rojstvu, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, stalno in začasno prebivališče z ulico, hišno številko, pošto s poštno številko in državo, neobvezna telefonska številka in e-naslov, neobvezna številka priznane pokojnine); II. podatki o pooblaščencu; III. izjava o pravicah po drugih zakonih ali postopkih (dolgotrajna oskrba, ZSVI, ZVojI); IV. podatki o transakcijskem računu; V. podatki o zdravstvenem stanju (kratek opis težav, priloženi izvidi, uvrstitev v eno od petih kategorij po mednarodni definiciji slepote in slabovidnosti, vpliv prometne nesreče z datumom). Obrazec prosi, da so zahtevani podatki vpisani v celoti in s tiskanimi črkami, s podpisom pa vlagatelj potrjuje resničnost navedb pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Kot prilogi navaja medicinsko dokumentacijo (originalne izvide ali reprodukcijo s potrdilom izvajalca zdravstvene dejavnosti, da je reprodukcija avtentična) in pooblastilo.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 11. člen

    Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 12. člen

    Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 94. člen

    Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 99. člen

    Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 100. člen

    Pravico imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, opredeljeni v 2. skupini definicije slepote, zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter nepokretni zavarovanci, zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice na kakšni drugi podlagi (prvi odstavek). Te osebe pravico obdržijo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine (drugi odstavek). Pravico imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine (četrti odstavek), in slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 101. člen

    Pomoč in postrežba je nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar se upravičenec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno in opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja (prvi odstavek); za opravljanje večine potreb pa, kadar ne more zadovoljevati večine teh potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo (drugi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 102. člen

    Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali le večine osnovnih življenjskih potreb, ali je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo in ali je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda (prvi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 103. člen

    Dodatek se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100. člena odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo zakona (prvi odstavek); pri opravljanju večine potreb in za slabovidne v višini polovice tega zneska (drugi odstavek); uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege, pa v višini 76 % te osnove (tretji odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 104. člen

    Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 107. člen

    Dodatek za pomoč in postrežbo se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (drugi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 119. člen

    Uživalec pravic oziroma upravičenec je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in njihovih spremembah, ki vplivajo na pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali sprememb (prvi odstavek). Če podatki niso posredovani v roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode (tretji odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 128. člen

    Pravica pripada od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je ta potreba podana; dodatek se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek). Osebam iz petega odstavka 100. člena gre dodatek od naslednjega dne po vložitvi zahteve (četrti odstavek). Dodatek se ne izplačuje za obdobje nad šest mesecev bivanja v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu (šesti odstavek) in v času stalnega prebivanja v tujini (sedmi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 170. člen

    Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe (prvi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 171. člen

    Sodno varstvo pravic lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (prvi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 172. člen

    O pravicah iz zavarovanja odločajo na prvi stopnji območna enota zavoda, na drugi stopnji pa drugostopenjski organ zavoda.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 178. člen

    Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca (prvi odstavek) in je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice (tretji odstavek). Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 179. člen

    Če je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka (prvi odstavek); za pravice z uporabo mednarodnih pogodb je rok šest mesecev (drugi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 181. člen

    Kadar je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, dajejo mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo izvedenski organi zavoda (prvi odstavek), ki delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (drugi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 184. člen

    Stroške postopka uveljavljanja in varstva pravic iz obveznega zavarovanja, kot so potni stroški in nadomestilo izgubljenega zaslužka izvedencev, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod (prvi odstavek). Zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov, kadar ga zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev (drugi odstavek).

  • Zakon o dolgotrajni oskrbi, 11. člen

    Zavarovana oseba lahko začne koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, če je ugotovljeno, da ne prejema primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov (drugi odstavek). Kot primerljiv prejemek šteje dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov (tretji odstavek). Koriščenje pravic do dolgotrajne oskrbe preneha, če uporabnik začne prejemati primerljive storitve ali prejemke (četrti odstavek).

  • Zakon o dolgotrajni oskrbi, 127. člen

    Upravičenci, ki so pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobili pred uveljavitvijo tega zakona, jo lahko obdržijo v obsegu, kot jim je priznana s pravnomočno odločbo, do izteka pravice oziroma do začetka koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe.

  • Zakon o dolgotrajni oskrbi, 145. člen

    V ZPIZ-2 se s 1. decembrom 2025 prenehajo uporabljati 99., 100., 101., 102., 103. in 104. člen, prvi do peti odstavek 128. člena ter deli drugih določb, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen za slepe in slabovidne osebe, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in za vojne invalide, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja vojne invalide, za katere se te določbe uporabljajo še naprej (prvi odstavek).

  • Zakon o dohodnini, 23. člen

    Dohodnine se ne plača od dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točka).

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 235. člen

    Pritožba se vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno (prvi odstavek). Pritožbeni rok se za vsako osebo, ki se ji odločba vroči, šteje od dneva vročitve odločbe (drugi odstavek).

  • Zakon o upravnih taksah, 28. člen

    Taks so oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva (12. točka).

  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pojasnili „Dodatek za pomoč in postrežbo“ in „II. Potreba po pomoči in postrežbi drugega“

    Zahtevo za priznanje pravice do dodatka lahko vloži osebni zdravnik ali vlagatelj sam oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki zahtevi priloži ustrezno medicinsko dokumentacijo; ta mora biti overjena pri osebnem zdravniku, če ni predložena v originalu. Zahtevo je mogoče osebno oddati ali poslati po pošti na najbližjo območno enoto zavoda ali oddati prek storitve eVloge za VSE brez kvalificiranega digitalnega potrdila. O upravičenosti poda izvedensko mnenje invalidska komisija, na njegovi podlagi pa zavod odloči z odločbo; zakonsko določen rok za izdajo odločbe je štiri mesece. Od 1. decembra 2025 je pravico do dodatka za pomoč in postrežbo mogoče uveljaviti še po Zakonu o vojnih invalidih in Zakonu o socialnem vključevanju invalidov. Zneski dodatka so se na podlagi sklepa sveta zavoda z dne 17. 2. 2026 (Uradni list RS, št. 13/2026) od 1. marca 2026 uskladili za 2,7 odstotka in znašajo 542,78 € za najtežje upravičence, 378,51 € v višjem in 189,27 € v nižjem znesku.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za zahtevo za dodatek za pomoč in postrežbo?

Da — Obr. ZPIZ 10337-8-1 „Zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne“, ki ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja na svoji spletni strani. Ta listina sledi njegovim petim rubrikam: podatki o vlagatelju, podatki o pooblaščencu, izjava o pravicah po drugih zakonih ali postopkih, podatki o transakcijskem računu in podatki o zdravstvenem stanju.

Kdo je danes še upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ-2?

Slepe in slabovidne osebe ter vojni invalidi. Prvi odstavek 145. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi je s 1. decembrom 2025 določil prenehanje uporabe 99., 100., 101., 102., 103. in 104. člena ter prvega do petega odstavka 128. člena ZPIZ-2, razen za slepe in slabovidne osebe, kot jih opredeljuje ZPIZ-2, in za vojne invalide, kot jih opredeljuje zakon o vojnih invalidih. Zavod v pojasnilu dodaja, da po tem datumu še vedno obravnava nerešene zahtevke, vložene do vključno 30. 11. 2025, in kontrolne preglede.

Koliko znaša dodatek za pomoč in postrežbo?

Zavod navaja tri zneske: 542,78 € za najtežje upravičence, 378,51 € v višjem in 189,27 € v nižjem znesku, in sicer od 1. marca 2026 na podlagi sklepa sveta zavoda z dne 17. 2. 2026, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 13/2026. Odmerne odstotke določa 103. člen ZPIZ-2 (53 % najnižje pokojninske osnove za vse osnovne življenjske potrebe, polovica tega za večino potreb in za slabovidne, 76 % za upravičence, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč), dodatek pa se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev (drugi odstavek 107. člena ZPIZ-2).

Koliko stane vložitev zahteve?

Obrazec na tej strani je brezplačen in brez registracije, sama zahteva pa je oproščena upravne takse. Zakon o upravnih taksah v 12. točki 28. člena oprošča taks dokumente in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva. Stroške potnih stroškov in nadomestil izvedencev, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod; zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov, kadar ga zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev (184. člen ZPIZ-2).

V kolikšnem roku zavod odloči?

V štirih mesecih od dneva uvedbe postopka, kadar je potrebno izvedensko mnenje (prvi odstavek 179. člena ZPIZ-2). Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice (tretji odstavek 178. člena ZPIZ-2). Za pravice z uporabo mednarodnih pogodb je rok šest mesecev (drugi odstavek 179. člena ZPIZ-2).

Ali je treba zahtevo overiti pri notarju?

Ne. Uradni obrazec Obr. ZPIZ 10337-8-1 se konča z rubrikama za datum in podpis; overitve podpisa ne zahteva. Obrazec pa zahteva, da so priložene originalni izvidi ali njihove reprodukcije s potrdilom izvajalca zdravstvene dejavnosti, da je reprodukcija avtentična, in da je pri vlogi pooblaščenca priloženo pooblastilo.

Od kdaj mi dodatek pripada in kako dolgo velja pravica?

Pravica pripada od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je ta potreba podana (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2). Izplačuje se od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj. Zavod lahko uživalca pozove na kontrolni pregled, na katerem preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi (peti odstavek 94. člena ZPIZ-2). Dodatek se ne izplačuje za čas nad šest mesecev bivanja v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu in v času stalnega prebivanja v tujini (šesti in sedmi odstavek 128. člena ZPIZ-2).

Kaj lahko storim, če zavod zahtevo zavrne?

Zoper odločbo prve stopnje se pritožite. Pravico do pritožbe daje prvi odstavek 170. člena ZPIZ-2; roka ta zakon ne določa, zato velja splošni rok 15 dni iz prvega odstavka 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja, ker se pravice pri zavodu uveljavljajo po tem zakonu, če ZPIZ-2 ne določa drugače (11. člen ZPIZ-2). Zoper odločbo druge stopnje lahko v 30 dneh od vročitve uveljavite sodno varstvo (prvi odstavek 171. člena ZPIZ-2).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Pokojnine in invalidnost.