Preskoči na vsebino

Predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo

Predlog, s katerim zakonec, partner ali bližnji sorodnik sodišču predlaga, naj odraslo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju, težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Vloži se pri okrajnem sodišču. Predlog lahko vloži tudi oseba sama, če razume njegov pomen in posledice.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali gre res za razlog iz zakona

    Sodišče osebo postavi pod skrbništvo, če zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (262. člen Družinskega zakonika). Starost, telesna bolezen ali nestrinjanje svojcev z odločitvami osebe same po sebi niso razlog. Kjer zadošča pooblastilo, ki ga oseba še lahko da sama, skrbništvo ni potrebno.

  2. 2

    Preverite, ali ste upravičeni predlagatelj

    Krog predlagateljev je zaprt: center za socialno delo, državni tožilec, zakonec ali oseba, ki z osebo živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali sorodnik v ravni črti (otrok, starš, vnuk, stari starš) in v stranski črti do drugega kolena (brat, sestra). Predlog lahko vloži tudi oseba sama, če razume njegov pomen in posledice (57. člen ZNP-1). Predlog neupravičene osebe sodišče zavrže (24. člen ZNP-1); kdor ni upravičen, naj se obrne na center za socialno delo.

  3. 3

    Predlog vložite pri okrajnem sodišču

    Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni med postopki, za katere drugi odstavek 10. člena ZNP-1 določa okrožno sodišče, zato o njem na prvi stopnji odloča okrajno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče (11. člen ZNP-1).

  4. 4

    Predlagajte obseg, ne pavšalne zahteve

    Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Napišite torej, katerih zadev oseba ne zmore — na primer razpolaganje z računom, urejanje vlog pri upravnih organih, odločanje o zdravstveni oskrbi — in predlagajte skrbništvo v tem obsegu. Sodišče lahko obseg pozneje spremeni, če se okoliščine spremenijo (66. člen ZNP-1).

  5. 5

    Računajte na zaslišanje in izvedenca

    Sodišče osebo zasliši, razen če bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali glede na zdravstveno stanje ni mogoče (61. člen ZNP-1), in odredi pregled pri izvedencu medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Predlogu zato priložite zdravstveno dokumentacijo, s katero razpolagate, in navedite, kje oseba biva, da jo je mogoče zaslišati tam.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 8

Pregled korakov

Sodišče in predlagatelj

Več informacij

Predlagatelj je oseba, ki predlog vlaga. Krog predlagateljev je določen v 57. členu ZNP-1.

Zakaj je to potrebno?

Okrajno sodišče na območju stalnega prebivališča osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (10. in 11. člen ZNP-1).

Zakaj je to potrebno?

Predlog lahko vložijo center za socialno delo, državni tožilec, zakonec, oseba v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena ali oseba sama (57. člen ZNP-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, ki predlog vlaga kot ________________.

Oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo: ________________, rojena ________________, EMŠO ________________, s stalnim prebivališčem ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo in imenovanje skrbnika.

2. člen — Upravičenost predlagatelja

Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. Predlog lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga.

Predlagatelj je do vložitve predloga upravičen kot ________________.

3. člen — Pristojnost sodišča

V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni med postopki, za katere drugi odstavek 10. člena ZNP-1 določa okrožno sodišče.

Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče. Oseba ima stalno prebivališče ________________.

4. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda sklep, s katerim osebo ________________, rojeno ________________, postavi pod skrbništvo ________________ in ji imenuje skrbnika.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče obseg skrbnikovih obveznosti in pravic določi tako, da skrbnik ureja: ________________.

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.

5. člen — Razlogi za postavitev pod skrbništvo

Oseba zaradi ________________ sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Stanje traja od ________________.

Predlagatelj o stanju osebe navaja: ________________.

Oseba brez škode zase ne zmore urediti naslednjega: ________________.

Če skrbnik ne bo imenovan, osebi grozi naslednja škoda: ________________.

Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika.

6. člen — Obseg skrbnikovih obveznosti in pravic

Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Predlagatelj predlaga obseg, naveden v predlogu za odločitev.

Skrbnik v varovančevem imenu in na njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja; pred vsakim važnejšim opravilom se mora posvetovati z varovancem in njegovo mnenje upoštevati, če ga je varovanec izrazil in je sposoben razumeti njegov pomen.

Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini ali volilu ali odkloniti darilo.

Skrbnik mora skrbeti tudi za varovančevo osebnost in mu v okviru njegovih sposobnosti omogočiti oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah.

7. člen — Center za socialno delo

Pristojni center za socialno delo je ________________. Center za socialno delo je udeleženec postopka tudi, kadar ni predlagatelj postopka.

Kadar center za socialno delo ni predlagatelj, ga sodišče pozove, da poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj imenuje za skrbnika; če mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje center za socialno delo.

8. člen — Zaslišanje osebe in izvedenec

Oseba dejansko biva ________________.

Sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zasliši, razen če potem, ko jo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Osebo, ki se zaradi zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva.

Sodišče v postopku odredi, da osebo pregleda izvedenec medicinske stroke.

9. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko; to velja tudi za priloge.

10. člen — Sodna taksa in stroški postopka

Glede sodne takse predlagatelj navaja: ________________.

Če je oseba v postopku postavljena pod skrbništvo, o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Če je predlog zavrnjen, krije stroške predlagatelj.

11. člen — Pravna sredstva in trajanje skrbništva

Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa, če zakon ne določa drugače. Zoper pravnomočni sklep o postavitvi pod skrbništvo je dovoljena obnova postopka.

Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je sodišče določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic, sodišče odloči o spremembi tega obsega. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, sodišče odloči o prenehanju skrbništva in razreši skrbnika.

Sodišče dovoli, da udeleženec, ki je odrasla oseba, postavljena pod skrbništvo, zaradi uveljavitve svojih pravic ali pravnih interesov sam opravi posamezna procesna dejanja, če oceni, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.

Kadar predlagatelj postopka ni center za socialno delo ali državni tožilec, lahko sodišče odloči, da se mu zaradi varstva koristi osebe, o kateri se vodi postopek, ne dovoli pregledovati in prepisovati delov spisa, ki vsebujejo podatke o premoženjskem stanju te osebe.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Sodišče osebo postavi pod skrbništvo le, če zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (262. člen Družinskega zakonika). Starost ali telesna bolezen sami po sebi nista razlog.
  • Krog predlagateljev je zaprt (57. člen ZNP-1). Če predlog vloži neupravičena oseba, ga sodišče zavrže (24. člen ZNP-1); kdor ni upravičen, naj na okoliščine opozori center za socialno delo, ki lahko predlog vloži sam.
  • Predlog se vloži pri okrajnem sodišču, saj postopek ni med postopki iz drugega odstavka 10. člena ZNP-1; krajevno pristojno je sodišče po stalnem prebivališču osebe (11. člen ZNP-1).
  • Sodišče osebo zasliši (61. člen ZNP-1) in odredi pregled pri izvedencu medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Pregled lahko opusti le v primerih iz tretjega odstavka 62. člena ZNP-1.
  • Sodišče v odločbi določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ); skrbništvo torej ni nujno popolno. Če se okoliščine spremenijo, sodišče odloči o spremembi obsega, ob prenehanju razlogov pa o prenehanju skrbništva (66. člen ZNP-1, 266. člen DZ).
  • Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa (33. člen ZNP-1). Zoper pravnomočni sklep o postavitvi pod skrbništvo je dovoljena obnova postopka (65. člen ZNP-1).
  • Taksa za nepravdni postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno znaša 25 EUR (tarifna številka 9111 taksne tarife ZST-1, ki se po Opombi 9.1 a) uporablja v vseh nepravdnih postopkih brez posebej določene takse). Sodišče plačila oprosti pod pogoji iz 11. člena ZST-1, o oprostitvi pa odloči na predlog stranke (12. člen ZST-1).
  • Kadar predlagatelj ni center za socialno delo ali državni tožilec, mu sodišče lahko ne dovoli pregledovati in prepisovati delov spisa s podatki o premoženjskem stanju osebe (60. člen ZNP-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta predlog ni; obvezne sestavine vloge določata 23. člen ZNP-1 in 105. člen ZPP. Ker postopek posega v pravice osebe, o kateri se odloča, naj vlogo pred vložitvijo pregleda odvetnik.

Predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, ki predlog vlaga kot ________________.

Oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo: ________________, rojena ________________, EMŠO ________________, s stalnim prebivališčem ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo in imenovanje skrbnika.

2. člen — Upravičenost predlagatelja

Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. Predlog lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga.

Predlagatelj je do vložitve predloga upravičen kot ________________.

3. člen — Pristojnost sodišča

V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni med postopki, za katere drugi odstavek 10. člena ZNP-1 določa okrožno sodišče.

Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče. Oseba ima stalno prebivališče ________________.

4. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda sklep, s katerim osebo ________________, rojeno ________________, postavi pod skrbništvo ________________ in ji imenuje skrbnika.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče obseg skrbnikovih obveznosti in pravic določi tako, da skrbnik ureja: ________________.

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.

5. člen — Razlogi za postavitev pod skrbništvo

Oseba zaradi ________________ sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Stanje traja od ________________.

Predlagatelj o stanju osebe navaja: ________________.

Oseba brez škode zase ne zmore urediti naslednjega: ________________.

Če skrbnik ne bo imenovan, osebi grozi naslednja škoda: ________________.

Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika.

6. člen — Obseg skrbnikovih obveznosti in pravic

Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Predlagatelj predlaga obseg, naveden v predlogu za odločitev.

Skrbnik v varovančevem imenu in na njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja; pred vsakim važnejšim opravilom se mora posvetovati z varovancem in njegovo mnenje upoštevati, če ga je varovanec izrazil in je sposoben razumeti njegov pomen.

Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini ali volilu ali odkloniti darilo.

Skrbnik mora skrbeti tudi za varovančevo osebnost in mu v okviru njegovih sposobnosti omogočiti oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah.

7. člen — Center za socialno delo

Pristojni center za socialno delo je ________________. Center za socialno delo je udeleženec postopka tudi, kadar ni predlagatelj postopka.

Kadar center za socialno delo ni predlagatelj, ga sodišče pozove, da poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj imenuje za skrbnika; če mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje center za socialno delo.

8. člen — Zaslišanje osebe in izvedenec

Oseba dejansko biva ________________.

Sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zasliši, razen če potem, ko jo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Osebo, ki se zaradi zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva.

Sodišče v postopku odredi, da osebo pregleda izvedenec medicinske stroke.

9. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko; to velja tudi za priloge.

10. člen — Sodna taksa in stroški postopka

Glede sodne takse predlagatelj navaja: ________________.

Če je oseba v postopku postavljena pod skrbništvo, o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Če je predlog zavrnjen, krije stroške predlagatelj.

11. člen — Pravna sredstva in trajanje skrbništva

Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa, če zakon ne določa drugače. Zoper pravnomočni sklep o postavitvi pod skrbništvo je dovoljena obnova postopka.

Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je sodišče določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic, sodišče odloči o spremembi tega obsega. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, sodišče odloči o prenehanju skrbništva in razreši skrbnika.

Sodišče dovoli, da udeleženec, ki je odrasla oseba, postavljena pod skrbništvo, zaradi uveljavitve svojih pravic ali pravnih interesov sam opravi posamezna procesna dejanja, če oceni, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.

Kadar predlagatelj postopka ni center za socialno delo ali državni tožilec, lahko sodišče odloči, da se mu zaradi varstva koristi osebe, o kateri se vodi postopek, ne dovoli pregledovati in prepisovati delov spisa, ki vsebujejo podatke o premoženjskem stanju te osebe.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika (Družinski zakonik, 262. člen).
  • Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena Družinskega zakonika).
  • Predlog lahko vložijo center za socialno delo, državni tožilec, zakonec ali oseba, ki z osebo živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njen sorodnik v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena; vloži ga lahko tudi oseba sama, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga (57. člen ZNP-1).
  • Predlog se vloži pri okrajnem sodišču, saj postopek ni med postopki, za katere drugi odstavek 10. člena ZNP-1 določa okrožno sodišče; krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima oseba stalno prebivališče (11. člen ZNP-1).
  • Center za socialno delo je udeleženec postopka tudi, kadar ni predlagatelj (58. člen ZNP-1).
  • Sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zasliši, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče (61. člen ZNP-1), in odredi, da jo pregleda izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1).
  • Za skrbnika se, če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, imenuje njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik; skrbnik mora v imenovanje privoliti, obveznost skrbnika pa je prostovoljna in častna (240. in 242. člen Družinskega zakonika).
  • Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, sodišče odloči o prenehanju skrbništva (266. člen Družinskega zakonika, 66. člen ZNP-1).

Pravne podlage in uradni viri

Deli predloga izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 239. člen

    Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.

  • Družinski zakonik, 240. člen

    Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna.

  • Družinski zakonik, 241. člen

    Skrbnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb, ki ni poslovno sposobna, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil tako pogodbo, ali od katere glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

  • Družinski zakonik, 242. člen

    Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik. Za skrbnika se lahko imenuje tudi pravna oseba, ki pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.

  • Družinski zakonik, 243. člen

    Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca.

  • Družinski zakonik, 244. člen

    Center za socialno delo ali sodišče lahko odloči, da se osebi za skrbnika imenuje center za socialno delo, ki pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva. Center za socialno delo ali sodišče lahko z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal center za socialno delo.

  • Družinski zakonik, 245. člen

    Skrbnik zastopa varovanca. Skrbnik mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.

  • Družinski zakonik, 246. člen

    Če ima varovanec premoženje, center za socialno delo ali sodišče odredi, da se to popiše, oceni in izroči v upravljanje skrbniku.

  • Družinski zakonik, 247. člen

    Skrbnik v varovančevem imenu in na njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. Pred vsakim važnejšim opravilom se mora posvetovati z varovancem in njegovo mnenje upoštevati, če ga je varovanec izrazil in je sposoben razumeti njegov pomen. Brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja.

  • Družinski zakonik, 248. člen

    Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini ali volilu ali odkloniti darilo.

  • Družinski zakonik, 250. člen

    Skrbnik mora centru za socialno delo poročati o svojem delu in mu dati račun o upravljanju premoženja enkrat na leto ali kadar center za socialno delo to zahteva.

  • Družinski zakonik, 262. člen

    Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic ter centru za socialno delo takoj pošlje pravnomočno odločbo.

  • Družinski zakonik, 264. člen

    Skrbnik mora v okviru svojih obveznosti in pravic skrbeti tudi za varovančevo osebnost, upoštevati vzroke, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, ter si prizadevati za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo teh vzrokov in varovančevo usposobitev za samostojno življenje in delo. Varstvo varovančeve osebnosti zahteva, da skrbnik varovancu v okviru njegovih sposobnosti omogoči oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah.

  • Družinski zakonik, 265. člen

    Sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika ter v tej odločbi določi obseg njegovih obveznosti in pravic. Obveznost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane odločba, da ni razlogov za postavitev pod skrbništvo, pravnomočna.

  • Družinski zakonik, 266. člen

    Skrbništvo nad osebo, ki je bila postavljena pod skrbništvo, preneha z odločbo sodišča, če so prenehali razlogi za skrbništvo.

  • Družinski zakonik, 272. člen

    Sodišče v postopkih, v katerih je pristojno odločati o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika, takoj ukrene vse potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi posameznika. Kadar center za socialno delo ni predlagatelj, na zahtevo sodišča poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen

    V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. Okrožno sodišče odloča v postopku za pridobitev popolne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj, v postopku za dovolitev sklenitve zakonske zveze, v zakonskih sporih, v postopkih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva, v postopkih za varstvo koristi otroka in o stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 11. člen

    Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež. Če ima poleg stalnega tudi začasno prebivališče v drugem kraju in se da domnevati, da bo tam prebivala daljši čas, je pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih zakon o pravdnem postopku določa za tožbo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 24. člen

    Če predlog vloži neupravičena oseba, ga sodišče zavrže.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 33. člen

    Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo udeleženci pritožiti, če zakon ne določa drugače. Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa, če zakon ne določa drugače.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 39. člen

    Ob vložitvi predloga za začetek postopka mora biti plačana sodna taksa, če zakon ne določa drugače.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 42. člen

    V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 45. člen

    Sodišče dovoli, da udeleženec, ki je odrasla oseba, postavljena pod skrbništvo, zaradi uveljavitve svojih pravic ali pravnih interesov sam opravi posamezna procesna dejanja, če oceni, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 57. člen

    Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. Predlog lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog za postavitev pod skrbništvo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 58. člen

    Center za socialno delo je udeleženec postopka tudi, kadar ni predlagatelj postopka. Udeleženec postopka je tudi začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je bil postavljen v skladu z družinskim zakonikom.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 59. člen

    Predlagatelj, oseba, zaposlena pri predlagatelju, in druga oseba, katere interesi so v nasprotju z interesi osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, ne more biti začasni skrbnik. Začasni skrbnik osebi na primeren način pojasni namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 60. člen

    Kadar predlagatelj postopka ni center za socialno delo ali državni tožilec, lahko sodišče odloči, da se zaradi varstva koristi osebe, o kateri se vodi postopek, predlagatelju ne dovoli pregledovati in prepisovati delov spisa, ki vsebujejo podatke o premoženjskem stanju te osebe.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 61. člen

    Osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, sodišče zasliši, razen če potem, ko jo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Osebo, ki se zaradi zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 62. člen

    Sodišče v postopku odredi, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, pregleda izvedenec medicinske stroke. Pregled lahko opusti, če je oseba v psihiatrični bolnišnici po odločbi sodišča in iz poročila bolnišnice izhaja potreba po postavitvi pod skrbništvo, ali če sodišče že razpolaga z ustreznim izvedenskim mnenjem, ki ni starejše od šestih mesecev.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 64. člen

    Sodišče osebo, ki naj se imenuje za skrbnika, zasliši, ji pojasni pravice in obveznosti skrbnika in pridobi njeno privolitev. Če center za socialno delo ni predlagatelj postopka, ga sodišče pozove, da poda mnenje o tem, katero osebo naj imenuje za skrbnika; če mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje center za socialno delo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 65. člen

    Zoper pravnomočni sklep o postavitvi pod skrbništvo je dovoljena obnova postopka.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 66. člen

    Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je sodišče določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic, sodišče odloči o spremembi tega obsega. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, sodišče odloči o prenehanju skrbništva in razreši skrbnika.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 69. člen

    Če ima oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo, nepremičnine ali drugo premoženje, glede katerega se vodijo javne knjige ali evidence, sodišče pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču in drugim organom obvestilo o uvedbi postopka ter obvestilo in pravnomočni sklep o postavitvi pod skrbništvo za vpis zaznambe.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 70. člen

    Če je oseba v postopku postavljena pod skrbništvo, o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Če sodišče ugotovi, da oseba nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, se stroški krijejo iz sredstev sodišča. Če je predlog zavrnjen, krije stroške predlagatelj.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. člen

    Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo; predvsem navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče strank, morebitnih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Vložnik mora vlogo podpisati. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo, mora stranka navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze.

  • Zakon o pravdnem postopku, 106. člen

    Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. in 12. člen ter tarifna številka 9111

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani; o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Taksa za nepravdni postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno znaša 25 EUR (tarifna številka 9111), ta tarifna številka pa se po Opombi 9.1 a) uporablja v vseh nepravdnih postopkih, za katere takse niso posebej določene.

Pogosta vprašanja

Pod katerim pogojem sodišče odraslo osebo postavi pod skrbništvo?

Če zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (262. člen Družinskega zakonika). Sama starost, bolezen ali nestrinjanje svojcev z odločitvami osebe za to ne zadoščajo — zakon zahteva vpliv na zmožnost razsojanja in nesposobnost poskrbeti zase brez škode.

Koliko stane vložitev predloga za postavitev pod skrbništvo?

Po taksni tarifi Zakona o sodnih taksah znaša taksa za nepravdni postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno 25 EUR (tarifna številka 9111), ta tarifna številka pa se po Opombi 9.1 a) uporablja v vseh nepravdnih postopkih, za katere taksa ni posebej določena. Sodišče stranko plačila oprosti, če bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen ZST-1); o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu odloči na predlog stranke (12. člen ZST-1).

Kdo lahko vloži predlog in kaj, če ga vloži kdo drug?

Center za socialno delo, državni tožilec, zakonec ali oseba, ki z osebo živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njen sorodnik v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena; predlog lahko vloži tudi oseba sama, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga (57. člen ZNP-1). Sorodstvo v stranski črti do drugega kolena zajema brate in sestre. Če predlog vloži neupravičena oseba, ga sodišče zavrže (24. člen ZNP-1); kdor ni upravičen, lahko na okoliščine opozori center za socialno delo, ki predlog vloži sam.

Ali oseba s postavitvijo pod skrbništvo izgubi vse pravice?

Ne. Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena Družinskega zakonika), zato je skrbništvo lahko omejeno le na del zadev. Sodišče tudi dovoli, da udeleženec, ki je odrasla oseba, postavljena pod skrbništvo, zaradi uveljavitve svojih pravic ali pravnih interesov sam opravi posamezna procesna dejanja, če oceni, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj (45. člen ZNP-1).

Ali je treba podpis na predlogu overiti in v koliko izvodih ga vložim?

Overitev podpisa ni predpisana; vložnik mora vlogo podpisati (105. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v nepravdnem postopku uporablja smiselno po 42. členu ZNP-1). Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko; to velja tudi za priloge (106. člen ZPP).

Ali sodišče osebo zasliši in ali je potreben izvedenec?

Da za oboje. Sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zasliši, razen če potem, ko jo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče (61. člen ZNP-1). Sodišče v postopku odredi, da osebo pregleda izvedenec medicinske stroke; pregled lahko opusti, če je oseba v psihiatrični bolnišnici po odločbi sodišča in iz poročila bolnišnice izhaja potreba po skrbništvu, ali če že razpolaga z ustreznim izvedenskim mnenjem, ki ni starejše od šestih mesecev (62. člen ZNP-1).

Kdo je lahko skrbnik in ali mora v to privoliti?

Skrbnik mora v imenovanje privoliti — za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik; obveznost skrbnika je prostovoljna in častna (240. člen Družinskega zakonika). Če je mogoče in ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (242. člen DZ). Skrbnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb, ki ni poslovno sposobna, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca ali ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju (241. člen DZ). Sodišče osebo, ki naj se imenuje za skrbnika, zasliši in pridobi njeno privolitev (64. člen ZNP-1).

V kakšnem roku se je mogoče pritožiti in ali skrbništvo lahko preneha?

Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa (33. člen ZNP-1). Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, sodišče odloči o prenehanju skrbništva (266. člen Družinskega zakonika, 66. člen ZNP-1); zoper pravnomočni sklep o postavitvi pod skrbništvo je dovoljena tudi obnova postopka (65. člen ZNP-1). Če sodišče predlog za prenehanje skrbništva zavrne, lahko določi rok, ki ne sme biti daljši od enega leta, pred iztekom katerega prenehanja ni mogoče znova predlagati (68. člen ZNP-1).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.