Preskoči na vsebino

Zahteva za izbris osebnih podatkov (pravica do pozabe)

Pisna zahteva, s katero od upravljavca — trgovca, banke, delodajalca, spletnega portala, društva ali državnega organa — zahtevate izbris svojih osebnih podatkov. Vloži se neposredno pri upravljavcu, ki mora odgovoriti v enem mesecu. Izbris je brezplačen, pravica pa ni absolutna: uveljaviti jo je mogoče le iz razlogov, ki jih našteva prvi odstavek 17. člena Splošne uredbe.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej ugotovite, kdo je upravljavec

    Zahteva se vloži neposredno pri upravljavcu, za katerega menite, da obdeluje vaše osebne podatke — pri trgovcu, banki, delodajalcu, ponudniku spletne storitve, društvu, občini ali državnem organu. Če želite izbris pri več upravljavcih, morate zahtevo nasloviti na vsakega posebej.

  2. 2

    Preverite, ali je podan razlog za izbris

    Pravica do izbrisa ni absolutna. Uveljaviti jo je mogoče le iz enega od razlogov prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe, in tudi tedaj ne, kadar je obdelava potrebna iz razlogov tretjega odstavka istega člena — na primer za izpolnjevanje pravne obveznosti upravljavca ali za uveljavljanje in obrambo pravnih zahtevkov.

  3. 3

    Natančno opišite, kaj naj se izbriše

    Informacijski pooblaščenec v obrazcu opozarja, naj vlagatelj čim bolj natančno navede, za katere svoje osebne podatke zahteva izbris in kje se ti po njegovem vedenju hranijo, če to informacijo ima. Brez tega upravljavec ne more ugotoviti, kaj je predmet zahteve.

  4. 4

    Zahtevo pošljite in shranite dokazilo

    Zahtevo vedno shranite. Če jo pošiljate po navadni pošti, jo Informacijski pooblaščenec priporoča poslati priporočeno ali s povratnico in shraniti tudi potrdilo o oddaji pošiljke.

  5. 5

    Če izbrisa ni, sledi pritožba pri nadzornem organu

    Zoper zavrnilni odgovor je pritožba pri Informacijskem pooblaščencu mogoča v 15 dneh od prejema odločitve (13. in 14. člen ZVOP-2), zoper molk upravljavca po izteku enomesečnega roka pa roka ni. Nadzorni organ odloči z odločbo najpozneje v treh mesecih, rok pa lahko podaljša za največ en mesec (31. člen ZVOP-2).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Upravljavec, ki mu pošiljate zahtevo

Več informacij

Zahteva se vloži pri upravljavcu oziroma pristojnem organu, za katerega menite, da obdeluje vaše osebne podatke.

Upravljavec je
Zakaj je to potrebno?

Od tega je odvisna oblika odločitve: državni organ ali občina odloči po 13. členu ZVOP-2, drugi upravljavci po 14. členu.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za izbris lastnih osebnih podatkov

Naslovnik: ________________, ________________.

Vlagatelj: ________________, naslov prebivališča ________________, drugi kontaktni podatki ________________.

Identifikacijski podatek, na podlagi katerega me je mogoče najti v zbirkah upravljavca: ________________.

Zadeva: zahteva za izbris lastnih osebnih podatkov.

Na podlagi ________________ vlagam zahtevo za izbris osebnih podatkov, ki se nanašajo name.

Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

Zahtevam izbris naslednjih osebnih podatkov, ki se nanašajo name: ________________.

Izbris zahtevam iz naslednjega razloga: ________________.

Osebne podatke izbrišite brez nepotrebnega odlašanja. Informacije o ukrepih, sprejetih na to zahtevo, mi zagotovite v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Če rok podaljšate za največ dva dodatna meseca, me o podaljšanju in razlogih zanj obvestite v enem mesecu po prejemu zahteve.

Ukrepanje na to zahtevo je brezplačno. Razumne stroške, ki vključujejo samo materialne stroške, je mogoče zaračunati le, kadar je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana, zlasti ker se ponavlja; o stroških me upravljavec vnaprej obvesti.

Z odločitvijo me seznanite v roku, določenem s Splošno uredbo. Odločitev mora vsebovati razloge in informacijo o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v 15 dneh od seznanitve z odločitvijo; lahko ima obliko uradnega zaznamka, poslanega na način, ki omogoča dokazovanje njenega prejema.

Kopijo te zahteve in potrdilo o oddaji pošiljke hranim za dokazovanje vložitve.

Podpis vlagatelja

Podpis zakonitega zastopnika (le, kadar zahtevo vlaga zastopnik)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Obrazec »Zahteva za izbris lastnih osebnih podatkov« je objavljen na spletni strani Informacijskega pooblaščenca in je neobvezujoč. Zahteva je veljavna tudi brez obrazca, mora pa biti dovolj določna, da upravljavec ugotovi, kateri osebni podatki so njen predmet.
  • Pravica do izbrisa ni absolutna. Posameznik se nanjo ne more sklicevati, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, za izpolnjevanje pravne obveznosti oziroma izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, za namene arhiviranja v javnem interesu ter znanstveno-, zgodovinskoraziskovalne ali statistične namene, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov (tretji odstavek 17. člena Splošne uredbe).
  • Zahtevo je treba nasloviti na vsakega upravljavca posebej. Kadar je posameznik upravičen do izbrisa, je pri ponudnikih spletnih iskalnikov mogoče doseči tudi umik povezav do objavljenih vsebin; izbris same vsebine se zahteva od ponudnika vsebine, na primer lastnika spletne strani ali foruma.
  • Od prejema zahteve upravljavec ali obdelovalec zahtevanih osebnih podatkov, dnevnikov obdelav in drugih povezanih informacij ne sme izbrisati, odsvojiti ali spremeniti, ne glede na potek rokov hrambe, dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno, po pravnomočnosti pa ravna skladno s pravnomočno odločitvijo (21. člen ZVOP-2). Določba varuje podatke, ki so predmet postopka, pred spremembo, dokler o zahtevi ni odločeno.
  • Če upravljavec na zahtevo v enomesečnem roku ne odgovori, je pri Informacijskem pooblaščencu mogoče vložiti pritožbo, za katero roka ni. Zoper zavrnilni odgovor je pritožbo treba vložiti v 15 dneh od njegovega prejema (13. in 14. člen ZVOP-2). Nadzorni organ o prijavi odloči z odločbo najpozneje v treh mesecih, rok pa lahko s sklepom podaljša za največ en mesec (30. in 31. člen ZVOP-2).
  • Posameznik lahko zahteva sodno varstvo pred upravnim sodiščem ves čas trajanja kršitve, brez predhodnega uveljavljanja drugih pravnih sredstev, in v tožbo vključi odškodninski zahtevek (11. člen ZVOP-2).
  • To je vzorec zahteve in ne pravni nasvet. Zgradba sledi neobvezujočemu obrazcu Informacijskega pooblaščenca, besedilo členov pa 12. in 17. členu Splošne uredbe, 11. do 21. členu ZVOP-2 ter 26. členu ZVOPOKD.

Zahteva za izbris lastnih osebnih podatkov

Naslovnik: ________________, ________________.

Vlagatelj: ________________, naslov prebivališča ________________, drugi kontaktni podatki ________________.

Identifikacijski podatek, na podlagi katerega me je mogoče najti v zbirkah upravljavca: ________________.

Zadeva: zahteva za izbris lastnih osebnih podatkov.

Na podlagi ________________ vlagam zahtevo za izbris osebnih podatkov, ki se nanašajo name.

Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

Zahtevam izbris naslednjih osebnih podatkov, ki se nanašajo name: ________________.

Izbris zahtevam iz naslednjega razloga: ________________.

Osebne podatke izbrišite brez nepotrebnega odlašanja. Informacije o ukrepih, sprejetih na to zahtevo, mi zagotovite v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Če rok podaljšate za največ dva dodatna meseca, me o podaljšanju in razlogih zanj obvestite v enem mesecu po prejemu zahteve.

Ukrepanje na to zahtevo je brezplačno. Razumne stroške, ki vključujejo samo materialne stroške, je mogoče zaračunati le, kadar je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana, zlasti ker se ponavlja; o stroških me upravljavec vnaprej obvesti.

Z odločitvijo me seznanite v roku, določenem s Splošno uredbo. Odločitev mora vsebovati razloge in informacijo o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v 15 dneh od seznanitve z odločitvijo; lahko ima obliko uradnega zaznamka, poslanega na način, ki omogoča dokazovanje njenega prejema.

Kopijo te zahteve in potrdilo o oddaji pošiljke hranim za dokazovanje vložitve.

Podpis vlagatelja

Podpis zakonitega zastopnika (le, kadar zahtevo vlaga zastopnik)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Pravica do izbrisa, imenovana tudi pravica do pozabe, omogoča, da od upravljavca zahtevate izbris svojih osebnih podatkov, če je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe (EU) 2016/679.
  • Zahteva se vloži neposredno pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke; če želi izbris pri več upravljavcih, mora zahtevo nasloviti na vsakega posebej (pojasnilo Informacijskega pooblaščenca k 17. členu Splošne uredbe).
  • Upravljavec se mora odzvati brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v enem mesecu po prejemu zahteve; rok se lahko podaljša za največ dva dodatna meseca (Splošna uredba, tretji odstavek 12. člena).
  • Izbris je brezplačen; razumne stroške, ki vključujejo samo materialne stroške, je mogoče zaračunati le pri očitno neutemeljenih ali pretiranih zahtevah, zlasti ker se ponavljajo (ZVOP-2, 17. člen).
  • Pravica do izbrisa ni absolutna — nanjo se ni mogoče sklicevati, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje svobode izražanja in obveščanja, za izpolnjevanje pravne obveznosti ali nalogo v javnem interesu, iz razlogov javnega zdravja, za arhiviranje in raziskovanje ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov (Splošna uredba, tretji odstavek 17. člena).
  • Od prejema zahteve upravljavec zahtevanih osebnih podatkov in dnevnikov obdelav ne sme izbrisati, odsvojiti ali spremeniti, dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno (ZVOP-2, 21. člen).
  • Kadar zahtevi ne ugodi, državni organ ali občina izda odločbo s pravnim poukom o pritožbi pri nadzornem organu v 15 dneh od vročitve (ZVOP-2, 13. člen); drugi upravljavci izdajo pisno odločitev z razlogi (ZVOP-2, 14. člen).
  • Za obdelave policije, državnih tožilstev, probacije in zaporov za namene obravnavanja kaznivih dejanj se Splošna uredba ne uporablja; izbris ureja drugi odstavek 26. člena ZVOPOKD, rok pa je 15 dni in se lahko s sklepom podaljša za največ 15 dni.

Pravne podlage in uradni viri

Deli te zahteve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Ustava Republike Slovenije, tretji odstavek 38. člena

    Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

  • Splošna uredba (EU) 2016/679 o varstvu podatkov, prvi odstavek 17. člena

    Posameznik ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, kadar je podan eden od razlogov: podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani; preklic privolitve brez druge pravne podlage; ugovor obdelavi brez prevladujočih zakonitih razlogov oziroma ugovor obdelavi za neposredno trženje; nezakonita obdelava; izbris za izpolnitev pravne obveznosti; podatki, zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe otroku.

  • Splošna uredba (EU) 2016/679 o varstvu podatkov, tretji odstavek 17. člena

    Posameznik se ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, za izpolnjevanje pravne obveznosti oziroma izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, za namene arhiviranja v javnem interesu ter znanstveno-, zgodovinskoraziskovalne ali statistične namene, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

  • Splošna uredba (EU) 2016/679 o varstvu podatkov, 12. člen

    Upravljavec zagotovi informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo, brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve; rok se lahko podaljša za največ dva dodatna meseca, o čemer obvesti posameznika v enem mesecu. Informacije so brezplačne, razen pri očitno neutemeljenih ali pretiranih zahtevah. Ob upravičenem dvomu o identiteti lahko upravljavec zahteva dodatne informacije.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 11. člen

    Posameznik lahko zahteva sodno varstvo svojih pravic ves čas trajanja kršitve, brez predhodnega uveljavljanja pravic po drugih določbah zakona ali uporabe drugih pravnih sredstev, in v tožbo vključi tudi odškodninski zahtevek. Odloča upravno sodišče.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 12. člen

    V postopkih uveljavljanja pravic ali zahtev iz 15. do 22. člena Splošne uredbe pred upravljavcem in obdelovalcem se uporabljajo določbe Splošne uredbe in 2. poglavja tega zakona.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 13. člen

    Upravljavci, ki so državni organi ali samoupravne lokalne skupnosti, odločajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, v roku iz Splošne uredbe. Kadar zahtevi ugodijo, ne izdajo posebne odločbe, temveč napravijo uradni zaznamek in posameznika seznanijo z odločitvijo. Kadar zahtevi ne ugodijo, izdajo odločbo, v pravnem pouku katere mora biti navedena pravica do pritožbe pri nadzornem organu v 15 dneh od vročitve odločbe.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 14. člen

    Upravljavec, ki ni državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, posameznika seznani z odločitvijo v roku iz Splošne uredbe. Odločitev mora vsebovati razloge in informacijo o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v 15 dneh od seznanitve; lahko ima obliko uradnega zaznamka, poslanega na način, ki omogoča dokazovanje prejema.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 17. člen

    Informacije, sporočila, odgovori in ukrepanja upravljavca iz 15. do 22. člena Splošne uredbe se zagotavljajo brezplačno. Kadar so zahtevki očitno neutemeljeni ali pretirani, zlasti ker se ponavljajo, lahko upravljavec zaračuna razumne stroške, ki vključujejo samo materialne stroške; o stroških mora posameznika vnaprej obvestiti.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 21. člen

    Upravljavec ali obdelovalec od prejema zahteve iz 15. do 22. člena Splošne uredbe ne sme izbrisati, odsvojiti ali spremeniti zahtevanih osebnih podatkov, dnevnikov obdelav in drugih povezanih informacij, ne glede na potek predpisanih ali interno določenih rokov hrambe, dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno, po pravnomočnosti pa skladno s pravnomočno odločitvijo.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 30. člen

    Posameznik, ki meni, da obdelava njegovih osebnih podatkov krši predpise o varstvu osebnih podatkov, lahko pri nadzornem organu vloži prijavo, s katero zahteva nadzor zakonitosti obdelave svojih osebnih podatkov in predlaga ukrepanje. V postopku vsaka stranka krije svoje stroške.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 31. člen

    Nadzorni organ o prijavi odloči z odločbo najpozneje v roku treh mesecev po prejemu prijave; rok lahko zaradi zahtevnosti zadeve s sklepom podaljša za največ en mesec.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD), drugi odstavek 26. člena

    Posameznik ima pravico od pristojnega organa zahtevati, da izbriše njegove osebne podatke, če obdelava krši določbe 5., 6. ali 7. člena tega zakona ali če je treba osebne podatke izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti, ki velja za pristojni organ. Pristojni organ podatke izbriše brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, in o tem obvesti posameznika; rok se lahko s sklepom podaljša za največ 15 dni.

  • Informacijski pooblaščenec, obrazec »Zahteva za izbris lastnih osebnih podatkov«

    Neobvezujoč obrazec, objavljen na spletni strani nadzornega organa. Zahteva naj poleg identifikacijskih podatkov vsebuje čim bolj natančno navedbo osebnih podatkov, za katere se zahteva izbris, in kje se ti po vedenju vlagatelja hranijo, označen razlog za izbris, podrobnejšo utemeljitev in priloge. Za izvrševanje pravice do izbrisa upravljavec ne sme zahtevati več identifikacijskih podatkov, kot je nujno potrebno.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za zahtevo za izbris osebnih podatkov?

Da, vendar ni obvezen. Informacijski pooblaščenec na spletni strani ip-rs.si objavlja obrazec »Zahteva za izbris lastnih osebnih podatkov« v zapisih DOC in PDF. Zahteva je veljavna tudi brez obrazca; ta listina sledi zgradbi objavljenega obrazca.

Koliko stane zahteva za izbris osebnih podatkov?

Nič. Informacije, sporočila, odgovori in ukrepanja upravljavca iz 15. do 22. člena Splošne uredbe se zagotavljajo brezplačno (prvi odstavek 17. člena ZVOP-2). Razumne stroške, ki vključujejo samo materialne stroške, lahko upravljavec zaračuna le, kadar je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana, zlasti ker se ponavlja, in mora o njih posameznika vnaprej obvestiti.

V kakšnem roku mora upravljavec izbrisati podatke?

Brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v enem mesecu od prejema zahteve. Rok se lahko podaljša za največ dva dodatna meseca, o podaljšanju in razlogih zanj pa mora upravljavec obvestiti posameznika v enem mesecu po prejemu zahteve (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe). Pri zahtevi po drugem odstavku 26. člena ZVOPOKD je rok 15 dni in se lahko s sklepom podaljša za največ 15 dni.

Ali lahko zahtevam izbris vseh svojih podatkov pri podjetju?

Ne nujno. Pravica do izbrisa ni absolutna in velja le za podatke, pri katerih je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe. Kadar upravljavec podatke vodi zaradi zakonske obveznosti — na primer v državnih registrih in evidencah ali zaradi predpisanih rokov hrambe računovodskih listin — pravica do izbrisa ne pride v poštev.

Ali je treba podpis na zahtevi overiti pri notarju?

Ne. Overitev podpisa za to zahtevo ni predpisana. Informacijski pooblaščenec priporoča le, da zahtevo shranite, in če jo pošiljate po navadni pošti, da jo pošljete priporočeno ali s povratnico ter shranite potrdilo o oddaji pošiljke.

Ali je zahteva veljavna, če jo pošljem po elektronski pošti?

Da. Zahteva se vloži neposredno pri upravljavcu in zakon zanjo ne predpisuje posebne oblike. Upravljavec lahko ob upravičenem dvomu o identiteti vlagatelja zahteva dodatne informacije za potrditev istovetnosti (šesti odstavek 12. člena Splošne uredbe), ne sme pa zahtevati več identifikacijskih podatkov, kot je nujno potrebno.

Kaj lahko storim, če upravljavec podatkov ne izbriše ali ne odgovori?

Vložite pritožbo oziroma prijavo pri Informacijskem pooblaščencu. Zoper zavrnilni odgovor je rok 15 dni od prejema odločitve (13. in 14. člen ZVOP-2), zoper molk upravljavca po izteku enomesečnega roka pa roka za vložitev ni. Nadzorni organ odloči z odločbo najpozneje v treh mesecih po prejemu prijave, rok pa lahko s sklepom podaljša za največ en mesec (31. člen ZVOP-2).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dopisi in pooblastila.