Preskoči na vsebino

Zahteva za prenehanje pošiljanja sporočil neposrednega trženja

Dopis, s katerim od podjetja zahtevate, da vam preneha pošiljati reklamna sporočila — po elektronski pošti, SMS, telefonu ali navadni pošti. Zahtevo lahko vložite kadar koli in je brezplačna; podjetje mora odgovoriti v enem mesecu.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, kateri predpis velja za vaš primer

    Za sporočila po elektronski pošti, SMS in MMS ter za klice klicnih avtomatov velja 226. člen ZEKom-2, nadzoruje pa ga AKOS. Za reklamno pošto v poštnem nabiralniku velja Splošna uredba, nadzoruje pa jo Informacijski pooblaščenec. Za komercialna sporočila po ZEPT je pristojen Tržni inšpektorat.

  2. 2

    Zahtevo pošljite pošiljatelju, ne nadzornemu organu

    Zahteva se vloži pri podjetju, ki sporočila pošilja — to je upravljavec osebnih podatkov. Naslov in kontakt najdete v nogi sporočila ali na spletni strani podjetja; kadar ima podjetje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, zahtevo naslovite nanjo.

  3. 3

    Shranite dokazilo o oddaji

    Zahtevo pošljite priporočeno ali s povratnico oziroma po elektronski pošti s shranjenim izvodom. Od dneva prejema zahteve teče enomesečni rok iz tretjega odstavka 12. člena Splošne uredbe.

  4. 4

    Če sporočila prihajajo naprej, podajte prijavo

    Prijavo lahko podate na AKOS (info.box@akos-rs.si) za elektronske komunikacije, na Informacijskega pooblaščenca za navadno naslovljeno pošto in na Tržni inšpektorat za nepoštene poslovne prakse. Uporaba obrazca Informacijskega pooblaščenca ni obvezna, en dopis pa lahko pošljete več organom hkrati.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Pošiljatelj sporočil

Več informacij

Podatke prepišite iz noge prejetega sporočila ali s spletne strani podjetja.

Zakaj je to potrebno?

Kadar ima podjetje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, zahtevo naslovite nanjo.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov za namene neposrednega trženja

1. člen — Naslovnik in vlagatelj

Naslovnik: ________________, ________________, elektronski naslov ________________.

Vlagatelj: ________________, ________________.

Podatek, na katerega prejemam sporočila: ________________.

2. člen — Kaj prejemam

Od vas po ________________ prejemam sporočila neposrednega trženja. Zadnje sporočilo sem prejel oziroma prejela dne ________________, sporočila pa prihajajo ________________.

Opis sporočil: ________________.

3. člen — Zahteva

Na podlagi drugega odstavka 21. člena Splošne uredbe (EU) 2016/679 ugovarjam obdelavi svojih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim trženjem.

Zahtevam, da mi prenehate pošiljati sporočila neposrednega trženja in da mojih kontaktnih podatkov za ta namen ne uporabljate več.

Zahtevam tudi, da me o ukrepih, ki ste jih na podlagi te zahteve sprejeli, pisno obvestite.

4. člen — Podlaga pri elektronskih komunikacijah

Uporaba elektronske pošte, sporočil SMS in MMS ter klicnih avtomatov za namene neposrednega trženja je po prvem odstavku 226. člena ZEKom-2 dovoljena samo na podlagi mojega predhodnega soglasja. Soglasja za tako uporabo vam ne dajem oziroma ga preklicujem.

Če ste moj elektronski naslov pridobili kot kupec svojih izdelkov ali storitev, s to zahtevo izrecno zavračam njegovo uporabo za trženje podobnih izdelkov ali storitev, kakor to omogoča drugi odstavek 226. člena ZEKom-2.

Zavrnitev soglasja mora biti po tretjem odstavku 226. člena ZEKom-2 zame brezplačna.

5. člen — Rok za odgovor

Po tretjem odstavku 12. člena Splošne uredbe (EU) 2016/679 se morate na to zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mi v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu od prejema te zahteve.

Če je zaradi zapletenosti ali števila zahtev potrebno podaljšanje, ki lahko znaša največ dva dodatna meseca, me morate o tem skupaj z razlogi obvestiti v enem mesecu po prejemu te zahteve.

6. člen — Opozorilo na posledice

Če boste sporočila neposrednega trženja pošiljali tudi po prejemu te zahteve, gre za prekršek po 301. členu ZEKom-2. Globa za pravno osebo znaša od 200 do 1.000 evrov, za pravno osebo, ki se šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa od 1.000 do 20.000 evrov.

V tem primeru bom prijavo podal oziroma podala Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki po 229. členu ZEKom-2 nadzira izvajanje 226. člena tega zakona, oziroma Informacijskemu pooblaščencu, kadar gre za pošiljanje po navadni naslovljeni pošti.

7. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Podpis vlagatelja

Prejeto (pošiljatelj sporočil)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zahtevo pošljite pošiljatelju sporočil, ne nadzornemu organu. Rok enega meseca iz tretjega odstavka 12. člena Splošne uredbe teče od dneva, ko jo pošiljatelj prejme, zato jo pošljite priporočeno ali s povratnico oziroma po elektronski pošti s shranjenim izvodom.
  • Nadzor nad 226. členom ZEKom-2 ima Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ne Informacijski pooblaščenec; prijavo za neželena elektronska sporočila, SMS in klice ta agencija sprejema na info.box@akos-rs.si. Za reklamno pošto v nabiralniku je pristojen Informacijski pooblaščenec.
  • Za komercialna sporočila, ki se pošiljajo pravnim osebam, velja 6. člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT); nadzor nad njim izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
  • Uporaba obrazca Informacijskega pooblaščenca za prijavo kršitve ni obvezna, je pa priporočljiva; isti dopis lahko pošljete več nadzornim organom hkrati.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za zahtevo za prenehanje neposrednega trženja ni; vsebino določata 226. člen ZEKom-2 in 21. člen Splošne uredbe.

Zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov za namene neposrednega trženja

1. člen — Naslovnik in vlagatelj

Naslovnik: ________________, ________________, elektronski naslov ________________.

Vlagatelj: ________________, ________________.

Podatek, na katerega prejemam sporočila: ________________.

2. člen — Kaj prejemam

Od vas po ________________ prejemam sporočila neposrednega trženja. Zadnje sporočilo sem prejel oziroma prejela dne ________________, sporočila pa prihajajo ________________.

Opis sporočil: ________________.

3. člen — Zahteva

Na podlagi drugega odstavka 21. člena Splošne uredbe (EU) 2016/679 ugovarjam obdelavi svojih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim trženjem.

Zahtevam, da mi prenehate pošiljati sporočila neposrednega trženja in da mojih kontaktnih podatkov za ta namen ne uporabljate več.

Zahtevam tudi, da me o ukrepih, ki ste jih na podlagi te zahteve sprejeli, pisno obvestite.

4. člen — Podlaga pri elektronskih komunikacijah

Uporaba elektronske pošte, sporočil SMS in MMS ter klicnih avtomatov za namene neposrednega trženja je po prvem odstavku 226. člena ZEKom-2 dovoljena samo na podlagi mojega predhodnega soglasja. Soglasja za tako uporabo vam ne dajem oziroma ga preklicujem.

Če ste moj elektronski naslov pridobili kot kupec svojih izdelkov ali storitev, s to zahtevo izrecno zavračam njegovo uporabo za trženje podobnih izdelkov ali storitev, kakor to omogoča drugi odstavek 226. člena ZEKom-2.

Zavrnitev soglasja mora biti po tretjem odstavku 226. člena ZEKom-2 zame brezplačna.

5. člen — Rok za odgovor

Po tretjem odstavku 12. člena Splošne uredbe (EU) 2016/679 se morate na to zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mi v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu od prejema te zahteve.

Če je zaradi zapletenosti ali števila zahtev potrebno podaljšanje, ki lahko znaša največ dva dodatna meseca, me morate o tem skupaj z razlogi obvestiti v enem mesecu po prejemu te zahteve.

6. člen — Opozorilo na posledice

Če boste sporočila neposrednega trženja pošiljali tudi po prejemu te zahteve, gre za prekršek po 301. členu ZEKom-2. Globa za pravno osebo znaša od 200 do 1.000 evrov, za pravno osebo, ki se šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa od 1.000 do 20.000 evrov.

V tem primeru bom prijavo podal oziroma podala Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki po 229. členu ZEKom-2 nadzira izvajanje 226. člena tega zakona, oziroma Informacijskemu pooblaščencu, kadar gre za pošiljanje po navadni naslovljeni pošti.

7. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Podpis vlagatelja

Prejeto (pošiljatelj sporočil)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Trženje po elektronski pošti, SMS, MMS ali klicnem avtomatu je dovoljeno samo na podlagi predhodnega soglasja naročnika ali uporabnika (ZEKom-2, 226. člen, prvi odstavek).
  • Kdor je pri podjetju že kupil izdelek ali storitev, lahko prejema ponudbe podobnih izdelkov istega podjetja, vendar mu mora biti ob vsakem sporočilu ponujena brezplačna in enostavna zavrnitev (ZEKom-2, 226. člen, drugi odstavek).
  • Prvi in tretji odstavek 226. člena se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe (ZEKom-2, 226. člen, četrti odstavek).
  • Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, lahko posameznik taki obdelavi kadar koli ugovarja, vključno z oblikovanjem profilov (Splošna uredba, 21. člen, drugi odstavek).
  • Na pravico do ugovora mora upravljavec izrecno opozoriti najpozneje ob prvem komuniciranju s posameznikom, jasno in ločeno od vseh drugih informacij (Splošna uredba, 21. člen, četrti odstavek).
  • Upravljavec se mora odzvati brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru odgovoriti v enem mesecu od prejema zahteve; rok se lahko podaljša za največ dva dodatna meseca (Splošna uredba, 12. člen, tretji odstavek).
  • Zavrnitev soglasja za trženje mora biti za naročnika ali uporabnika brezplačna (ZEKom-2, 226. člen, tretji odstavek).
  • Nadzor nad 226. členom ZEKom-2 izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ne Informacijski pooblaščenec (ZEKom-2, 229. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te zahteve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o elektronskih komunikacijah, 226. člen, prvi odstavek

    Uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za klice brez človekovega posredovanja (klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.

  • Zakon o elektronskih komunikacijah, 226. člen, drugi odstavek

    Kdor od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov, ga sme uporabljati za trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev le, če kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da takšno uporabo brezplačno in enostavno zavrne ob pridobitvi naslova in ob vsakem sporočilu.

  • Zakon o elektronskih komunikacijah, 226. člen, tretji odstavek

    Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za naročnika ali uporabnika brezplačna.

  • Zakon o elektronskih komunikacijah, 226. člen, četrti odstavek

    Prvi in tretji odstavek 226. člena se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.

  • Zakon o elektronskih komunikacijah, 217. člen, tretji do peti odstavek

    Naročnik lahko ob vpisu v imenik ali kadar koli pozneje prepove uporabo svojih osebnih podatkov za klice s komercialnim ali raziskovalnim namenom. Vpis prepovedi je brezplačen, kdor opravlja take klice, pa mora prepoved upoštevati pri posameznem klicu.

  • Zakon o elektronskih komunikacijah, 229. člen

    Izvajanje določb o neželeni komunikaciji nadzira agencija (AKOS); Informacijski pooblaščenec nadzira 216., 220., 221., 223. in 225. člen, med katerimi 226. člena ni.

  • Zakon o elektronskih komunikacijah, 301. člen

    Kdor pošilja sporočila neposrednega trženja brez predhodnega soglasja ali brez možnosti brezplačne zavrnitve, stori prekršek. Globa za pravno osebo je od 200 do 1.000 evrov, za srednjo ali veliko gospodarsko družbo od 1.000 do 20.000 evrov, za posameznika od 300 do 1.000 evrov.

  • Splošna uredba (EU) 2016/679, 21. člen, drugi in četrti odstavek

    Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik pravico, da kadar koli ugovarja taki obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov. Upravljavec mora posameznika na to pravico izrecno opozoriti najpozneje ob prvem komuniciranju z njim, jasno in ločeno od vseh drugih informacij.

  • Splošna uredba (EU) 2016/679, 12. člen, tretji odstavek

    Upravljavec se na zahtevo odzove brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru posreduje informacije ali zavrnilni odgovor v enem mesecu od prejema zahteve. Rok se lahko podaljša za največ dva dodatna meseca, o čemer upravljavec obvesti posameznika v enem mesecu po prejemu zahteve.

  • Splošna uredba (EU) 2016/679, 15. člen

    Posameznik ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, dostop do njih ter informacije o namenih obdelave, vrstah podatkov, uporabnikih, obdobju hrambe in — kadar podatki niso zbrani pri njem — vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom.

  • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, 6. člen

    Ponudnik storitev sme pošiljati komercialna sporočila, če prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem, če je sporočilo kot komercialno jasno razpoznavno in če je nedvoumno navedena oseba, v imenu katere je poslano. Nadzor izvaja Tržni inšpektorat.

Pogosta vprašanja

Koliko stane zahteva za prenehanje trženja?

Nič. Zavrnitev soglasja mora biti po tretjem odstavku 226. člena ZEKom-2 za naročnika ali uporabnika brezplačna. Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da število zahtev ni omejeno, da pa se v primeru pretirano pogostih zahtev po Splošni uredbi lahko zaračuna razumna pristojbina ali se zahtevo zavrne.

V kolikšnem času mi mora podjetje odgovoriti?

V enem mesecu od prejema zahteve. Tako določa tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe: upravljavec se odzove brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru posreduje informacije ali zavrnilni odgovor v enem mesecu. Rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca, o čemer mora upravljavec obvestiti posameznika v enem mesecu po prejemu zahteve.

Ali mora biti zahteva na posebnem obrazcu ali overjena pri notarju?

Ne. Ne ZEKom-2 ne Splošna uredba za ugovor neposrednemu trženju ne predpisujeta obrazca, oblike ali overitve podpisa. Zahtevo lahko pošljete po elektronski pošti ali po navadni pošti; priporočljivo je, da jo pošljete priporočeno ali s povratnico, da imate dokazilo o vročitvi.

Ali zahteva velja tudi za reklamna pisma v poštnem nabiralniku?

Da. Neposredno trženje po navadni naslovljeni pošti ZVOP-2 ne ureja posebej, zato zanj veljajo določbe Splošne uredbe, nadzor nad njimi pa ima Informacijski pooblaščenec. Za sporočila po elektronski pošti, SMS, MMS in za klice velja ZEKom-2, kjer nadzoruje AKOS.

Komu prijavim, če sporočila kljub zahtevi prihajajo naprej?

Na AKOS, kadar gre za elektronsko pošto, SMS, MMS ali klicne avtomate — to je organ, pristojen za nadzor nad 226. členom ZEKom-2, prijavo pa sprejema na info.box@akos-rs.si. Za reklamno pošto v nabiralniku prijavo podate Informacijskemu pooblaščencu, za nepoštene ali zavajajoče poslovne prakse pa Tržnemu inšpektoratu, ki nadzira ZEPT.

Kakšna je globa za podjetje, ki pošilja brez soglasja?

Po 301. členu ZEKom-2 od 200 do 1.000 evrov za pravno osebo, od 1.000 do 20.000 evrov pa za pravno osebo, ki se šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. Samostojni podjetnik je kaznovan z globo od 200 do 1.000 evrov, odgovorna oseba od 100 do 500 evrov, posameznik pa od 300 do 1.000 evrov.

Ali lahko hkrati zahtevam, od kod imajo moje podatke?

Da, po 15. členu Splošne uredbe. Ta daje posamezniku pravico do potrditve, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, do dostopa do njih in do informacij o namenih obdelave, uporabnikih, obdobju hrambe in — kadar podatki niso bili zbrani pri njem — o vseh razpoložljivih informacijah v zvezi z njihovim virom.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Splet in digitalno.