Preskoči na vsebino

Zahteva za prepustitev stanovanja v uporabo ob razvezi

Vloga, s katero zakonec ob razvezi zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem sta skupaj živela, ali del tega stanovanja. Poda se v postopku razveze ali kot samostojen predlog pri okrožnem sodišču. Sodišče stanovanje dodeli za določen čas, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej se odločite, kdaj zahtevo podate

    Zahtevo lahko podate že v postopku razveze: sodišče o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca odloči v istem sklepu, s katerim razveže zakonsko zvezo, če je bil v postopku tak predlog podan (85. člen, tretji odstavek, ZNP-1). Lahko pa jo vložite kot samostojen predlog v postopku v stanovanjskih zadevah; ta postopek se začne na predlog enega od zakoncev (146. in 147. člen ZNP-1). V obeh primerih odloča okrožno sodišče (10. člen ZNP-1).

  2. 2

    Preverite, čigavo je stanovanje

    Če sta zakonca lastnika ali najemnika skupaj, sodišče presoja po drugem odstavku 109. člena Družinskega zakonika: odloči, če tako zahtevajo koristi otrok, upošteva pa tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njune upravičene interese. Če je lastnik, etažni lastnik, imetnik stavbne pravice, užitka, rabe ali služnosti stanovanja le drugi zakonec — sam ali skupaj s tretjo osebo — velja strožje merilo iz tretjega odstavka: dodelitev je mogoča samo, če predlagatelj nima drugega primernega stanovanja in bi zaradi zavrnitve nastal izjemno težak življenjski položaj zanj in za otroke.

  3. 3

    V predlog gredo zahtevek, dejstva in dokazi

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev (23. člen ZNP-1). Navedite, ali zahtevate celo stanovanje ali njegov del, za koliko časa, in katere okoliščine utemeljujejo koristi otrok ter vaše stanovanjske potrebe.

  4. 4

    Kadar gre za nasilje, je podlaga druga

    Če nad vami ali nad vašimi otroki drugi zakonec izvaja nasilje, 109. člen Družinskega zakonika v osmem odstavku napotuje na Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Po njegovem 22. členu lahko ob razvezi zahtevate izključno uporabo stanovanja, sodišče pa vam lahko dodeli celo stanovanje, čeprav bi sicer obstajali pogoji za dodelitev le dela. Za te postopke se uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek, pristojno je okrožno sodišče, krajevno pa je pristojno tudi sodišče, kjer imate stalno ali začasno prebivališče (22.a člen), brezplačna pravna pomoč pa se odobri po 27. členu istega zakona.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 11

Pregled korakov

Sodišče

Več informacij

O stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze odloča na prvi stopnji okrožno sodišče (10. člen ZNP-1).

Zakaj je to potrebno?

Krajevno je pristojno sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče (11. člen ZNP-1). Kadar je zahteva podana v postopku razveze, se vloži pri sodišču, ki ta postopek vodi.

Zahteva se podaja
Zakaj je to potrebno?

Sodišče o ureditvi stanovanjskega varstva odloči v sklepu o razvezi, če je bil predlog podan v postopku (85. člen ZNP-1); samostojen postopek v stanovanjskih zadevah se začne na predlog enega od zakoncev (147. člen ZNP-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za prepustitev stanovanja v uporabo ob razvezi zakonske zveze

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________.

Predlagatelj vlaga zahtevo za prepustitev stanovanja v uporabo ob razvezi zakonske zveze.

2. člen — Zakonska zveza

Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta zakonsko zvezo sklenila dne ________________ v kraju ________________.

V življenjski skupnosti ne živita več od ________________.

3. člen — Stanovanje

Udeleženca sta skupaj živela v stanovanju na naslovu ________________.

Opis stanovanja: ________________

Pravno stanje stanovanja: ________________

4. člen — Otroci

V stanovanju živijo naslednji otroci: ________________.

Koristi otrok zahtevajo, da se stanovanje prepusti v uporabo predlagatelju, in sicer zaradi naslednjih okoliščin: ________________

Sodišče odloči o prepustitvi stanovanja v uporabo zakoncu, če tako zahtevajo koristi otrok.

5. člen — Stanovanjske potrebe in upravičeni interesi

Stanovanjske potrebe in upravičeni interesi predlagatelja so naslednji: ________________

Sodišče pri odločanju o prepustitvi stanovanja v uporabo upošteva tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njune upravičene interese.

6. člen — Trajanje

Predlagatelj predlaga, da se stanovanje prepusti v uporabo za ________________ mesecev.

Ta čas je potreben zaradi naslednjega: ________________

Sodišče dodeli stanovanje v uporabo le za določen čas, ki je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere, in sicer za največ šest mesecev; na predlog zakonca, ki prepustitev zahteva, dodelitev podaljša še za največ šest mesecev.

7. člen — Dolžnost nasprotnega udeleženca

Zakonec, ki je drugemu zakoncu zavezan prepustiti stanovanje v uporabo, mora opustiti vse, kar bi temu zakoncu oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.

8. člen — Dokazi

Predlagatelj predlaga, da sodišče izvede naslednje dokaze: ________________

9. člen — Predlog

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda naslednji sklep:

1. Nasprotni udeleženec ________________ je dolžan predlagatelju ________________ prepustiti v uporabo stanovanje na naslovu ________________, in sicer v obsegu, kot je opisan v tej zahtevi, za ________________ mesecev od pravnomočnosti tega sklepa.

2. Nasprotni udeleženec mora opustiti vse, kar bi predlagatelju oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.

3. Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

10. člen — Priloge

K tej zahtevi so priložene:

– listine o stanovanju in o pravicah na njem (izpisek iz zemljiške knjige, najemna pogodba);

– listine, na katere se predlagatelj sklicuje kot na dokaz;

– potrdilo o prijavi prebivališča udeležencev in otrok, če ga predlagatelj ima.

11. člen — Sodna taksa

Sodna taksa za nepravdni postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno se odmeri po tarifni številki 9111 taksne tarife Zakona o sodnih taksah; kadar je zahteva podana v postopku razveze, je del tega postopka, za katerega se taksa odmeri po tarifni številki 1211.

Predlagatelj, ki bi si s plačilom takse občutno zmanjšal sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, lahko predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

12. člen — Kraj in datum

V kraju ________________, dne ________________.

Predlagatelj

Pooblaščenec predlagatelja, če ga ima

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Odločitev se nanaša samo na uporabo stanovanja, ne na lastninsko pravico. Lastninsko razmerje se s prepustitvijo stanovanja v uporabo ne spremeni, delitev skupnega premoženja pa je ločeno vprašanje.
  • Sodišče dodeli stanovanje v uporabo za največ šest mesecev; podaljšanje za največ nadaljnjih šest mesecev je mogoče samo na predlog zakonca, ki prepustitev zahteva (109. člen, peti odstavek, Družinskega zakonika).
  • Uporabnino sodišče določi na zahtevo drugega zakonca, razen če zakonec nima dovolj sredstev za življenje (109. člen, šesti odstavek, Družinskega zakonika).
  • Določbe Družinskega zakonika o stanovanjskem varstvu ob razvezi se v razmerju med partnerjema uporabljajo tudi za zunajzakonsko skupnost (4. člen Družinskega zakonika); za ukrep po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini to izrecno določa šesti odstavek 22. člena tega zakona.
  • Rok za odgovor nasprotnega udeleženca na predlog je 30 dni, razen če varstvo koristi otrok utemeljuje krajši rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni (50. člen Zakona o nepravdnem postopku).
  • Zoper sklep, s katerim se postopek konča, je pritožba mogoča v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa (33. člen Zakona o nepravdnem postopku).
  • Kadar gre za nasilje, se brezplačna pravna pomoč odobri za postopke zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno (27. člen istega zakona).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za to zahtevo ni; kadar so razmerja do otrok ali pravice na stanovanju zapleteni, naj vlogo pregleda odvetnik.

Zahteva za prepustitev stanovanja v uporabo ob razvezi zakonske zveze

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO ________________.

Predlagatelj vlaga zahtevo za prepustitev stanovanja v uporabo ob razvezi zakonske zveze.

2. člen — Zakonska zveza

Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta zakonsko zvezo sklenila dne ________________ v kraju ________________.

V življenjski skupnosti ne živita več od ________________.

3. člen — Stanovanje

Udeleženca sta skupaj živela v stanovanju na naslovu ________________.

Opis stanovanja: ________________

Pravno stanje stanovanja: ________________

4. člen — Otroci

V stanovanju živijo naslednji otroci: ________________.

Koristi otrok zahtevajo, da se stanovanje prepusti v uporabo predlagatelju, in sicer zaradi naslednjih okoliščin: ________________

Sodišče odloči o prepustitvi stanovanja v uporabo zakoncu, če tako zahtevajo koristi otrok.

5. člen — Stanovanjske potrebe in upravičeni interesi

Stanovanjske potrebe in upravičeni interesi predlagatelja so naslednji: ________________

Sodišče pri odločanju o prepustitvi stanovanja v uporabo upošteva tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njune upravičene interese.

6. člen — Trajanje

Predlagatelj predlaga, da se stanovanje prepusti v uporabo za ________________ mesecev.

Ta čas je potreben zaradi naslednjega: ________________

Sodišče dodeli stanovanje v uporabo le za določen čas, ki je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere, in sicer za največ šest mesecev; na predlog zakonca, ki prepustitev zahteva, dodelitev podaljša še za največ šest mesecev.

7. člen — Dolžnost nasprotnega udeleženca

Zakonec, ki je drugemu zakoncu zavezan prepustiti stanovanje v uporabo, mora opustiti vse, kar bi temu zakoncu oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.

8. člen — Dokazi

Predlagatelj predlaga, da sodišče izvede naslednje dokaze: ________________

9. člen — Predlog

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda naslednji sklep:

1. Nasprotni udeleženec ________________ je dolžan predlagatelju ________________ prepustiti v uporabo stanovanje na naslovu ________________, in sicer v obsegu, kot je opisan v tej zahtevi, za ________________ mesecev od pravnomočnosti tega sklepa.

2. Nasprotni udeleženec mora opustiti vse, kar bi predlagatelju oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.

3. Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

10. člen — Priloge

K tej zahtevi so priložene:

– listine o stanovanju in o pravicah na njem (izpisek iz zemljiške knjige, najemna pogodba);

– listine, na katere se predlagatelj sklicuje kot na dokaz;

– potrdilo o prijavi prebivališča udeležencev in otrok, če ga predlagatelj ima.

11. člen — Sodna taksa

Sodna taksa za nepravdni postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno se odmeri po tarifni številki 9111 taksne tarife Zakona o sodnih taksah; kadar je zahteva podana v postopku razveze, je del tega postopka, za katerega se taksa odmeri po tarifni številki 1211.

Predlagatelj, ki bi si s plačilom takse občutno zmanjšal sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, lahko predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

12. člen — Kraj in datum

V kraju ________________, dne ________________.

Predlagatelj

Pooblaščenec predlagatelja, če ga ima

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Ob razvezi zakonske zveze lahko vsak od zakoncev zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja (Družinski zakonik, 109. člen, prvi odstavek).
  • Sodišče o prepustitvi stanovanja v uporabo odloči, če tako zahtevajo koristi otrok, upošteva pa tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njune upravičene interese (Družinski zakonik, 109. člen, drugi odstavek).
  • Kadar je lastnik ali imetnik pravice na stanovanju le eden od zakoncev, sodišče stanovanje dodeli drugemu zakoncu samo, če ta nima drugega primernega stanovanja in bi zaradi zavrnitve nastal izjemno težak življenjski položaj zanj in za otroke (Družinski zakonik, 109. člen, tretji odstavek).
  • Sodišče dodeli stanovanje v uporabo za največ šest mesecev; na predlog zakonca, ki prepustitev zahteva, dodelitev podaljša še za največ šest mesecev (Družinski zakonik, 109. člen, peti odstavek).
  • Na zahtevo drugega zakonca sodišče določi tudi znesek uporabnine, ki jo mora zakonec plačati kot nadomestilo za uporabo stanovanja, razen če nima dovolj sredstev za življenje (Družinski zakonik, 109. člen, šesti odstavek).
  • O stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze odloča na prvi stopnji okrožno sodišče (Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen, drugi odstavek).
  • Postopek o stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze se začne na predlog enega od zakoncev (Zakon o nepravdnem postopku, 146. in 147. člen).
  • Če je bila zahteva podana že v postopku razveze, sodišče o ureditvi stanovanjskega varstva odloči v istem sklepu, s katerim razveže zakonsko zvezo (Zakon o nepravdnem postopku, 85. člen, tretji odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Deli te zahteve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 4. člen

    Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenili zakonsko zvezo.

  • Družinski zakonik, 59. člen

    Zakonca sporazumno določita stanovanje, v katerem bosta skupaj živela in ki bo njun dom in dom otrok, ki bodo živeli z njima. Če je najemnik tega stanovanja le eden od zakoncev, ta ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega zakonca; v nasprotnem primeru odpoved nima pravnega učinka.

  • Družinski zakonik, 109. člen

    Ob razvezi zakonske zveze lahko vsak od zakoncev zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja. Sodišče odloči o prepustitvi, če tako zahtevajo koristi otrok, upošteva pa tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njune upravičene interese; stanovanje dodeli le za določen čas, in sicer za največ šest mesecev z možnim podaljšanjem še za največ šest mesecev. Na zahtevo drugega zakonca določi tudi znesek uporabnine. Zakonec, ki je stanovanje zavezan prepustiti, mora opustiti vse, kar bi drugemu oteževalo ali preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen

    V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. O stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze odloča na prvi stopnji okrožno sodišče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 11. člen

    Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež. Če ta oseba nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se krajevna pristojnost določi po njenem začasnem prebivališču.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih zakon o pravdnem postopku določa za tožbo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 33. člen

    Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo udeleženci pritožiti, če zakon ne določa drugače. Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 40. člen

    Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče po prostem preudarku, v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 50. člen

    Rok za odgovor na predlog za začetek postopka je 30 dni, razen če varstvo koristi otrok in drugih varovanih oseb utemeljuje določitev krajšega roka, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 85. člen

    Če sodišče predlogu za razvezo zakonske zveze ugodi, s sklepom odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku tak predlog podan.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 146. člen

    Sodišče v postopku v stanovanjskih zadevah odloča o stanovanjskem varstvu med trajanjem zakonske zveze ter ob razvezi zakonske zveze in o drugih stanovanjskih zadevah, za katere zakon določa, da se obravnavajo v nepravdnem postopku.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 147. člen

    Postopek o stanovanjskem varstvu med trajanjem zakonske zveze ter ob razvezi zakonske zveze se začne na predlog enega od zakoncev.

  • Zakon o preprečevanju nasilja v družini, 22. člen

    Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. Sodišče mu lahko dodeli stanovanje v izključno uporabo, čeprav bi sicer obstajali pogoji za dodelitev le dela stanovanja, trajanje ukrepa pa omeji na največ šest mesecev z možnim izjemnim podaljšanjem še za največ šest mesecev. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za zunajzakonske partnerje.

  • Zakon o preprečevanju nasilja v družini, 22.a člen

    Za postopek odločanja sodišča o ukrepih po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno. Stvarno pristojno je okrožno sodišče, krajevno pa je pristojno tudi sodišče, kjer ima žrtev stalno ali začasno prebivališče.

  • Zakon o preprečevanju nasilja v družini, 27. člen

    Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona, in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani; plačilo lahko tudi odloži ali dovoli obročno plačilo.

  • Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifni številki 9111 in 1211

    Za nepravdni postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno se taksa odmeri po tarifni številki 9111; takse po tarifnih številkah 9111 do 9141 se plačujejo v vseh nepravdnih postopkih, razen tistih, za katere so takse posebej določene. Za postopek v zakonskih sporih na splošno se taksa odmeri po tarifni številki 1211.

Pogosta vprašanja

Kdo ostane v stanovanju po razvezi?

Tisti, ki mu stanovanje v uporabo dodeli sodišče — če tega ne uredita zakonca sama. Ob razvezi lahko vsak od zakoncev zahteva, da mu drugi prepusti v uporabo stanovanje, v katerem sta skupaj živela, ali del tega stanovanja (109. člen Družinskega zakonika). Sodišče o tem odloči, če tako zahtevajo koristi otrok, upošteva pa tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njune upravičene interese. Lastninsko razmerje se s tem ne spremeni: gre samo za uporabo, in sicer za določen čas.

Ali obstaja uraden obrazec za zahtevo za prepustitev stanovanja?

Ne. Uradnega obrazca ni ne pri sodiščih ne na portalu e-Uprava. Obvezno vsebino predloga pa določa zakon: predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev (23. člen Zakona o nepravdnem postopku).

Kam vložim zahtevo in v kakšnem roku odgovori drugi zakonec?

Na okrožno sodišče. O stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze odloča na prvi stopnji okrožno sodišče (10. člen Zakona o nepravdnem postopku), krajevno pa je pristojno sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče (11. člen istega zakona). Rok za odgovor na predlog za začetek postopka je 30 dni, razen če varstvo koristi otrok utemeljuje krajši rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni (50. člen istega zakona).

Koliko časa lahko ostanem v stanovanju in kdaj odločitev preneha veljati?

Največ šest mesecev, z možnim podaljšanjem še za največ šest mesecev. Sodišče dodeli stanovanje v uporabo le za določen čas, ki je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere (109. člen, četrti odstavek, Družinskega zakonika), ta čas pa omeji na največ šest mesecev; podaljšanje za največ nadaljnjih šest mesecev je mogoče na predlog zakonca, ki prepustitev zahteva (peti odstavek istega člena). Zoper sklep, s katerim se postopek konča, je pritožba mogoča v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa (33. člen Zakona o nepravdnem postopku).

Ali moram za uporabo stanovanja plačati uporabnino?

Da, če drugi zakonec to zahteva. Če sodišče zakoncu dodeli stanovanje v uporabo, na zahtevo drugega zakonca določi tudi znesek uporabnine, ki ga mora ta zakonec plačati kot nadomestilo za uporabo stanovanja — razen če zakonec nima dovolj sredstev za življenje (109. člen, šesti odstavek, Družinskega zakonika). Brez zahteve drugega zakonca sodišče uporabnine ne določi samo od sebe.

Koliko stane vložitev zahteve?

Ta obrazec je brezplačen, pred sodiščem pa nastane sodna taksa. Za samostojen postopek v stanovanjskih zadevah pred sodiščem prve stopnje se taksa odmeri po tarifni številki 9111 taksne tarife Zakona o sodnih taksah; kadar je zahteva podana v postopku razveze, je del tega postopka, za katerega se taksa odmeri po tarifni številki 1211. Sodišče stranko plačila taks oprosti, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, lahko pa plačilo tudi odloži ali dovoli obročno plačilo (11. člen Zakona o sodnih taksah).

Kaj če je lastnik stanovanja samo drugi zakonec?

Takrat so pogoji strožji. Če je ob razvezi le eden od zakoncev lastnik, etažni lastnik, imetnik stavbne pravice, pravice do užitka ali rabe oziroma upravičenec služnosti stanovanja — ali če te pravice pripadajo enemu zakoncu skupaj s tretjo osebo — sodišče stanovanje v celoti ali delno dodeli v uporabo drugemu zakoncu samo, če ta nima drugega primernega stanovanja in bi zaradi zavrnitve njegovega zahtevka nastal izjemno težak življenjski položaj zanj in za otroke (109. člen, tretji odstavek, Družinskega zakonika).

Kaj če nad mano ali otroki drugi zakonec izvaja nasilje?

Takrat se uporabi Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Družinski zakonik za ta primer v osmem odstavku 109. člena napotuje nanj. Po 22. členu tega zakona sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali ki izvaja nasilje nad njegovimi otroki, ob razvezi zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti stanovanje v izključno uporabo, sodišče pa mu lahko dodeli celo stanovanje, čeprav bi sicer obstajali pogoji za dodelitev le dela. Za te postopke se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, stvarno pristojno je okrožno sodišče, krajevno pa je pristojno tudi sodišče, kjer ima žrtev stalno ali začasno prebivališče (22.a člen). Brezplačna pravna pomoč se odobri za postopke zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona (27. člen).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Razveza in razmerja.