Preskoči na vsebino

Zahteva za priznanje vdovske ali družinske pokojnine

Vloga, s katero pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanju Slovenije uveljavite vdovsko pokojnino, del vdovske pokojnine ali družinsko pokojnino po umrlem zavarovancu oziroma upokojencu. Postopek se začne na vašo zahtevo in je uveden, ko jo zavod prejme (prvi in tretji odstavek 178. člena ZPIZ-2). Listina sledi rubrikam uradnega obrazca Obr. ZPIZ 10323-1-2.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite pogoje na strani umrlega

    Vdovska oziroma družinska pokojnina se prizna le, če je umrli izpolnil pogoje za predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino — pri čemer se smrt šteje, kot da je podana I. kategorija invalidnosti — ali če je bil uživalec take pokojnine oziroma pravic na podlagi invalidnosti (prvi odstavek 52. člena ZPIZ-2). Če je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ta pogoj ne velja in upravičenci pravico pridobijo ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (drugi odstavek istega člena). Zato uradni obrazec zahteva vzrok smrti, in sicer kot obvezen podatek takrat, kadar se pravica uveljavlja po zavarovancu.

  2. 2

    Ugotovite, katero pravico uveljavljate

    Obrazec loči tri možnosti. Vdovsko pokojnino uveljavlja vdova ali vdovec, ki izpolnjuje starostni ali drug pogoj iz 53. člena ZPIZ-2. Del vdovske pokojnine uveljavlja tisti, ki že prejema svojo starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino in mu je ugodneje, da poleg nje prejema 15 odstotkov pripadajoče vdovske pokojnine, vendar največ do 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove (četrti odstavek 61. člena ZPIZ-2). Družinsko pokojnino uveljavljajo otroci in drugi družinski člani iz 55. člena ZPIZ-2. Poleg tega se na obrazcu označi, ali se pravica uveljavlja po zavarovancu ali po upokojencu.

  3. 3

    Preverite starostne meje v prehodnem obdobju

    Od 1. januarja 2026 je starostna meja za vdovsko pokojnino 60 let, v prehodnem obdobju do leta 2034 pa nižja: v letih 2026 in 2027 znaša 58 let in se nato po tri mesece na leto zvišuje do 59 let in 9 mesecev v letu 2034 (prvi in peti odstavek 53. člena ZPIZ-2). Za starše, ki uveljavljajo družinsko pokojnino, je meja 62 let, v letu 2026 pa 61 let (58. člen ZPIZ-2). Novela ZPIZ-2O se uporablja od 1. januarja 2026 (prvi odstavek 166. člena), v postopku, ki se je začel do 31. decembra 2025, pa se uporablja prej veljavni zakon (prvi odstavek 159. člena iste novele).

  4. 4

    Zberite podatke o šolanju otrok

    Za vsakega otroka obrazec zahteva šolsko leto ter naziv in kraj šole oziroma datum in kraj prijave pri zavodu za zaposlovanje. Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta ali do konca šolanja, največ do dopolnjenega 26. leta (prvi odstavek 57. člena ZPIZ-2), kot prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje pa najdlje do dopolnjenega 18. leta (tretji odstavek). Kdor se šola v tujini, mora po dopolnjenem 15. letu vsako leto predložiti potrdilo o šolanju, sicer pravico izgubi (tretji odstavek 113. člena ZPIZ-2).

  5. 5

    Sporočite osebni račun

    Obrazec pod VI. točko zahteva ime imetnika, številko osebnega računa, ki se začne s SI56, ter naziv in naslov banke, in to za vsakega upravičenca posebej — pri družinski pokojnini je lahko imetnikov več. Zavod v obrazcu navaja, naj zavarovanec, ki še nima osebnega računa, tega odpre in podatke sporoči zavodu, ker se prejemki iz obveznega zavarovanja, priznani od 1. januarja 2020 dalje, izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.

  6. 6

    Vložite brez odlašanja

    Zakon ne določa roka za vložitev, izplačilo za nazaj pa je omejeno: pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od naslednjega dne po smrti oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja pokojnine umrlemu uživalcu (četrti odstavek 111. člena ZPIZ-2). Vsak mesec zamude je zato lahko izgubljen mesec izplačila.

  7. 7

    Priložite dokazila in oddajte

    Uradni obrazec med prilogami našteje delovno knjižico in morebitna druga dokazila o pokojninski dobi, potrdilo o tem, ali je pokojni v letu uveljavitve pravice prejel regres za letni dopust, sodbo o prisojeni preživnini oziroma sporazum, dokazila o zunajzakonski skupnosti oziroma partnerski zvezi, potrdila tuje države o rojstvu, državljanstvu, sklenitvi zakonske zveze in smrti, dokazila o zaposlitvi ali upokojitvi umrlega v tujini ter dokazilo o pooblastilu. Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2); zavod navaja tudi oddajo prek storitve eVloge za VSE, prek portala Moj eZPIZ, po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana, ali osebno na območni enoti.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 9

Pregled korakov

Naslovnik in vrsta pravice

Več informacij

Uradni obrazec se začne z izbiro pravice in podlage zavarovanja. Označi se, ali se pravica uveljavlja po zavarovancu ali po upokojencu.

Zakaj je to potrebno?

Na prvi stopnji odloča območna enota zavoda (172. člen ZPIZ-2), zahtevo pa je mogoče podati pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2).

Uveljavljam pravico do
Pokojnino uveljavljam po
Na podlagi
Zakaj je to potrebno?

Država evropskega gospodarskega prostora oziroma država, s katero ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za priznanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine

1. člen — Naslovnik

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, območna enota ________________

2. člen — Zahteva

Uveljavljam pravico do ________________ po umrlem ________________.

Pravico uveljavljam na podlagi ________________.

3. člen — I. Podatki o umrlem zavarovancu oziroma upokojencu

Ime in priimek: ________________, priimek ob rojstvu: ________________.

Datum rojstva: ________________. EMŠO: ________________.

Umrl oziroma umrla dne ________________ v ________________.

Zadnja zaposlitev oziroma zavarovanje je prenehalo dne ________________.

4. člen — II. Podatki o vdovi, vdovcu oziroma partnerju

Ime in priimek: ________________, priimek ob rojstvu: ________________.

Datum rojstva: ________________. EMŠO: ________________. Davčna številka: ________________.

Naslov prebivališča: ________________, ________________, občina ________________.

Telefonska številka: ________________. E-pošta: ________________.

Do umrlega sem bil oziroma bila v razmerju: ________________.

5. člen — Izjave o dejavnosti

V poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik oziroma v drug register za opravljanje samostojne dejavnosti ________________ vpisan.

V register za opravljanje samostojne dejavnosti v državi članici EU ________________ vpisan, in sicer v državi ________________.

Družbenik gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavoda ________________, in sicer: ________________. V sodnem registru kot poslovodja te družbe oziroma zavoda ________________ vpisan.

Družbenik gospodarske družbe v državi članici EU ali drugi državi ________________, in sicer: ________________. V registru te države kot poslovodja te družbe ________________ vpisan.

6. člen — VI. Podatki o osebnem računu

Pokojnino želim prejemati na osebni račun številka ________________ pri banki ________________. Imetnik računa: ________________.

Drugi imetniki in njihovi računi: ________________

Prejemki iz obveznega zavarovanja, priznani od 1. januarja 2020 dalje, se izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.

7. člen — Pravna podlaga zahteve

Zahtevo vlagam na podlagi prvega odstavka 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem se postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja začne na zahtevo zavarovanca; postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo (tretji odstavek istega člena).

Pravice iz obveznega zavarovanja se pri zavodu uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določa drugače (11. člen tega zakona).

8. člen — Opozorilo o sporočanju sprememb

Seznanjen sem, da sem kot uživalec pokojnine dolžan zavodu javiti vsako spremembo, ki vpliva na uživanje vdovske oziroma družinske pokojnine, v roku osmih dni od nastale spremembe; uradni obrazec med takimi spremembami našteje vstop v obvezno zavarovanje, prenehanje šolanja, prekinitev šolanja, spremembo izobraževalnega programa, zamenjavo izobraževalne ustanove in sklenitev zakonske zveze (119. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

9. člen — Obvestilo o pridobivanju podatkov

Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost, razen če podatkov ni mogoče pridobiti v Republiki Sloveniji (12. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

10. člen — Izjava o resničnosti navedb

S podpisom potrjujem resničnost navedb, ki jih podajam pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Seznanjen sem, da lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v primeru napačnih podatkov zoper mene ali moje dediče uveljavlja povrnitev škode.

11. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Datum

Podpis vlagatelja oziroma pooblaščenca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Rubrike te vloge so povzete po uradnem obrazcu Obr. ZPIZ 10323-1-2 „Zahteva za priznanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine“, ki ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja na zpiz.si med obrazci. Obrazec ima sedem strani in ločene rubrike za vdovsko pokojnino, del vdovske pokojnine in družinsko pokojnino.
  • Postopek se začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod prejme zahtevo (prvi in tretji odstavek 178. člena ZPIZ-2). Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek istega člena). Zavod navaja tudi oddajo prek storitve eVloge za VSE, prek portala Moj eZPIZ, po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana, ali osebno na najbližji območni enoti.
  • Pogoj na strani umrlega: izpolnjeni pogoji za predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino oziroma uživanje take pokojnine, pri smrti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pa pravica pripada ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (prvi in drugi odstavek 52. člena ZPIZ-2). Zato je vzrok smrti na uradnem obrazcu obvezen podatek pri uveljavljanju po zavarovancu.
  • Starostna meja za vdovsko pokojnino je 60 let, v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 pa nižja: 58 let v letih 2026 in 2027, nato pa po tri mesece na leto več do 59 let in 9 mesecev v letu 2034 (prvi in peti odstavek 53. člena ZPIZ-2). Vdovsko pokojnino lahko uveljavi tudi, kdor je bil do smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njej, ali komur je ostal otrok s pravico do družinske pokojnine, ki ga je dolžan preživljati.
  • Vdovska pokojnina se odmeri v višini 80 odstotkov osnove iz 60. člena ZPIZ-2, v prehodnem letu 2026 pa 75 odstotkov (prvi in drugi odstavek 61. člena). Družinska pokojnina znaša 80 odstotkov osnove za enega družinskega člana, 90 odstotkov za dva in 100 odstotkov za tri ali več, v letu 2026 pa 75, 85 in 95 odstotkov (prvi in drugi odstavek 62. člena). Najnižja osnova je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 33 odstotkov pokojninske osnove (tretji odstavek 60. člena).
  • Namesto cele vdovske pokojnine je mogoče uveljaviti del vdovske pokojnine: kdor ima poleg vdovske pravico tudi do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko izbere pokojnino, ki mu je ugodnejša, ali pa poleg lastne pokojnine prejema 15 odstotkov pripadajoče vdovske pokojnine, vendar največ do 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove (tretji in četrti odstavek 61. člena ZPIZ-2).
  • Nova pravila izhajajo iz novele ZPIZ-2O (Uradni list RS, št. 90/25), ki se po prvem odstavku njenega 166. člena uporablja od 1. januarja 2026. V postopku, ki se je začel do 31. decembra 2025, se uporablja prej veljavni zakon (prvi odstavek 159. člena novele). Varstvo pričakovanih pravic iz 160. člena novele je določeno le za predčasno in starostno pokojnino, vdovske in družinske pokojnine ta člen ne omenja.
  • Izplačilo za nazaj je omejeno: družinska oziroma vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od naslednjega dne po smrti zavarovanca oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja pokojnine umrlemu uživalcu (četrti odstavek 111. člena ZPIZ-2). Del vdovske pokojnine se uživalcu lastne pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (peti odstavek istega člena).
  • Prenehanje pravice: vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz tretjega, v prehodnem obdobju pa iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo; enako velja za vstop v življenjsko skupnost, izenačeno z zakonsko zvezo (113. člen ZPIZ-2). Pravica lahko pozneje oživi (114. člen ZPIZ-2). Kdor je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca, pravice ne more pridobiti ali jo izgubi (115. člen ZPIZ-2).
  • Rok za odločitev: če poseben ugotovitveni postopek ni potreben, mora biti odločba izdana in vročena najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge, sicer v dveh mesecih (prvi odstavek 222. člena ZUP, ki se uporablja na podlagi 11. člena ZPIZ-2). Če je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, je rok štiri mesece od uvedbe postopka, pri pravicah z uporabo mednarodnih pogodb pa šest mesecev (179. člen ZPIZ-2).
  • Pravna sredstva: zoper odločbo prve stopnje ima zavarovanec pravico do pritožbe (prvi odstavek 170. člena ZPIZ-2), ki se vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno (prvi odstavek 235. člena ZUP). O pravicah odloča na prvi stopnji območna enota zavoda, na drugi stopnji drugostopenjski organ zavoda (172. člen ZPIZ-2). Sodno varstvo je mogoče uveljaviti v 30 dneh od vročitve odločbe druge stopnje (prvi odstavek 171. člena ZPIZ-2).
  • Overitev podpisa na tej vlogi ni predpisana — uradni obrazec se konča z rubrikami za datum in podpis vlagatelja oziroma pooblaščenca ter za podpise polnoletnih otrok. Pri uveljavljanju družinske pokojnine za polnoletnega otroka je treba priložiti pooblastilo za zastopanje, razen če otrok vlogo podpiše sam.
  • Uživalec je dolžan zavodu sporočiti vsako okoliščino in spremembo, ki vpliva na pravico, njen obseg ali izplačevanje, v osmih dneh od nastanka; če tega ne stori, lahko zavod zahteva povrnitev škode, nastale zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani (119. člen ZPIZ-2).
  • Vložitev je oproščena upravne takse: taks so oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva (12. točka 28. člena Zakona o upravnih taksah).
  • Višine pokojnine ta listina ne napoveduje. Osnovo določa 60. člen ZPIZ-2, odstotke 61. in 62. člen, izračun pa opravi zavod.

Zahteva za priznanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine

1. člen — Naslovnik

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, območna enota ________________

2. člen — Zahteva

Uveljavljam pravico do ________________ po umrlem ________________.

Pravico uveljavljam na podlagi ________________.

3. člen — I. Podatki o umrlem zavarovancu oziroma upokojencu

Ime in priimek: ________________, priimek ob rojstvu: ________________.

Datum rojstva: ________________. EMŠO: ________________.

Umrl oziroma umrla dne ________________ v ________________.

Zadnja zaposlitev oziroma zavarovanje je prenehalo dne ________________.

4. člen — II. Podatki o vdovi, vdovcu oziroma partnerju

Ime in priimek: ________________, priimek ob rojstvu: ________________.

Datum rojstva: ________________. EMŠO: ________________. Davčna številka: ________________.

Naslov prebivališča: ________________, ________________, občina ________________.

Telefonska številka: ________________. E-pošta: ________________.

Do umrlega sem bil oziroma bila v razmerju: ________________.

5. člen — Izjave o dejavnosti

V poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik oziroma v drug register za opravljanje samostojne dejavnosti ________________ vpisan.

V register za opravljanje samostojne dejavnosti v državi članici EU ________________ vpisan, in sicer v državi ________________.

Družbenik gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavoda ________________, in sicer: ________________. V sodnem registru kot poslovodja te družbe oziroma zavoda ________________ vpisan.

Družbenik gospodarske družbe v državi članici EU ali drugi državi ________________, in sicer: ________________. V registru te države kot poslovodja te družbe ________________ vpisan.

6. člen — VI. Podatki o osebnem računu

Pokojnino želim prejemati na osebni račun številka ________________ pri banki ________________. Imetnik računa: ________________.

Drugi imetniki in njihovi računi: ________________

Prejemki iz obveznega zavarovanja, priznani od 1. januarja 2020 dalje, se izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.

7. člen — Pravna podlaga zahteve

Zahtevo vlagam na podlagi prvega odstavka 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem se postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja začne na zahtevo zavarovanca; postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo (tretji odstavek istega člena).

Pravice iz obveznega zavarovanja se pri zavodu uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določa drugače (11. člen tega zakona).

8. člen — Opozorilo o sporočanju sprememb

Seznanjen sem, da sem kot uživalec pokojnine dolžan zavodu javiti vsako spremembo, ki vpliva na uživanje vdovske oziroma družinske pokojnine, v roku osmih dni od nastale spremembe; uradni obrazec med takimi spremembami našteje vstop v obvezno zavarovanje, prenehanje šolanja, prekinitev šolanja, spremembo izobraževalnega programa, zamenjavo izobraževalne ustanove in sklenitev zakonske zveze (119. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

9. člen — Obvestilo o pridobivanju podatkov

Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost, razen če podatkov ni mogoče pridobiti v Republiki Sloveniji (12. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

10. člen — Izjava o resničnosti navedb

S podpisom potrjujem resničnost navedb, ki jih podajam pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Seznanjen sem, da lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v primeru napačnih podatkov zoper mene ali moje dediče uveljavlja povrnitev škode.

11. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Datum

Podpis vlagatelja oziroma pooblaščenca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Vdovsko oziroma družinsko pokojnino je mogoče uveljaviti, če je umrli izpolnil pogoje za predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino ali je bil uživalec take pokojnine; če je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi in drugi odstavek 52. člena).
  • Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec, ki je do smrti dopolnil 60 let starosti, ki je bil do smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njej, ali ki mu je ostal otrok s pravico do družinske pokojnine in ga je dolžan preživljati; v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 velja nižja starostna meja, ki za leti 2026 in 2027 znaša 58 let (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi in peti odstavek 53. člena).
  • Pravico do družinske pokojnine imajo otroci ter pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je umrli preživljal, in starši, ki jih je bil dolžan preživljati (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi odstavek 55. člena).
  • Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti; po dopolnjenem 15. letu jo ima kot prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje najdlje do dopolnjenega 18. leta (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi in tretji odstavek 57. člena).
  • Vdovska pokojnina se odmeri v višini 80 odstotkov od osnove iz 60. člena zakona, v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 pa v višini 75 odstotkov (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi in drugi odstavek 61. člena).
  • Družinska pokojnina se odmeri v višini 80 odstotkov osnove za enega družinskega člana, 90 odstotkov za dva ter 100 odstotkov za tri ali več; v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 pa v višini 75, 85 in 95 odstotkov (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi in drugi odstavek 62. člena).
  • Za to vlogo obstaja uraden obrazec Obr. ZPIZ 10323-1-2 „Zahteva za priznanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine“, na katerem se označi, ali se uveljavlja vdovska pokojnina, del vdovske pokojnine ali družinska pokojnina in ali se uveljavlja po zavarovancu ali po upokojencu (Obr. ZPIZ 10323-1-2).
  • Vložitev vloge je oproščena upravne takse, ker so taks oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Zakon o upravnih taksah, 12. točka 28. člena).

Pravne podlage in uradni viri

Rubrike te vloge so povzete po uradnem obrazcu zavoda, njena podlaga pa je v spodaj navedenih predpisih. Členi o pogojih in odmeri so navedeni v besedilu, kot ga od 1. januarja 2026 določa novela ZPIZ-2O.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Uradni obrazec Obr. ZPIZ 10323-1-2 (ZPIZ)

    Obrazec „Zahteva za priznanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine“ se začne s trojno izbiro med VDOVSKO, DELOM VDOVSKE in DRUŽINSKO pokojnino, z izbiro med uveljavljanjem PO ZAVAROVANCU in PO UPOKOJENCU ter s podlago slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in/ali zavarovanja druge države evropskega gospodarskega prostora oziroma države, s katero ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, z navedbo države; sledita vrstica, s katero vlagatelj navede, da pokojnine iz določene države ne uveljavlja, in zakaj, ter vrstica, da mu je pokojnina iz določene države že priznana od določenega datuma. I. PODATKI O UMRLEM ZAVAROVANCU OZIROMA UPOKOJENCU: ime in priimek, priimek ob rojstvu, datum rojstva, EMŠO, datum in kraj smrti; VZROK SMRTI, ki je obvezen podatek samo, kadar gre za vdovsko oziroma del vdovske in/ali družinsko pokojnino po zavarovancu, z izbiro med posledico bolezni, nesreče pri delu in prometne nesreče z navedbo datuma; datum prenehanja zadnje zaposlitve oziroma zavarovanja umrlega; območna enota in številka odločbe, s katero je bila umrlemu priznana slovenska pokojnina; ter država in številka odločbe, s katero mu je bila priznana pokojnina iz tujine. II. VDOVSKA OZIROMA DEL VDOVSKE POKOJNINE ZA ZAKONCA ALI ZA OSEBO, KI JE ŽIVELA Z ZAVAROVANCEM V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI OZIROMA V REGISTRIRANI ISTOSPOLNI PARTNERSKI SKUPNOSTI OZIROMA PARTNERSKI ZVEZI: ime in priimek, priimek ob rojstvu, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, telefonska številka, e-pošta in naslov prebivališča z naseljem, ulico in številko, pošto s poštno številko in občino; datum, od katerega je vlagatelj v Republiki Sloveniji zaposlen oziroma vključen v obvezno zavarovanje, z navedbo števila ur delovnega oziroma zavarovalnega časa dnevno ali tedensko; številka slovenske pokojnine, ki jo vlagatelj že prejema; država in številka odločbe o tuji pokojnini, ki jo prejema; datum razveze zakona ter številka in datum sodbe sodišča oziroma sporazuma o preživnini razvezanega zakonca; in štiri izjave, pri katerih vlagatelj označi „sem“ ali „nisem“ — o vpisu v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik oziroma v drug register za opravljanje samostojne dejavnosti, o vpisu v register za opravljanje samostojne dejavnosti v državi članici EU z navedbo države, o družbeništvu gospodarske družbe oziroma ustanoviteljstvu zavoda z navedbo imena in sedeža ter o vpisu kot poslovodja te družbe v sodnem registru, in o družbeništvu gospodarske družbe v državi članici EU ali drugi državi z navedbo družbe ter o vpisu kot poslovodja v registru te države. III. DRUŽINSKA POKOJNINA ZA OTROKE: do trije otroci, vsak z imenom in priimkom, priimkom ob rojstvu, datumom rojstva, EMŠO, davčno številko, naslovom prebivališča, telefonsko številko in e-pošto ter s šolskim letom in nazivom in krajem šole oziroma datumom in krajem prijave pri zavodu za zaposlovanje; obrazec ob tej rubriki pojasnjuje, da ima pravico do družinske pokojnine tudi otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti in pod pogojem, da izpolnjuje obveznosti po predpisih o urejanju trga dela. IV. DRUŽINSKA POKOJNINA ZA STARŠE: do dva starša z istimi osebnimi rubrikami. V. PODATKI O POOBLAŠČENI OSEBI: ime in priimek oziroma naziv, datum rojstva, EMŠO, telefonska številka, e-pošta in naslov. VI. PODATKI O OSEBNEM RAČUNU: do trije imetniki, vsak z imenom in priimkom imetnika, številko osebnega računa, ki se začne s SI56, ter nazivom in naslovom banke; obrazec dodaja, naj zavarovanec, ki še nima osebnega računa, tega odpre in podatke sporoči zavodu, ker se prejemki iz obveznega zavarovanja, priznani od 1. 1. 2020 dalje, izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah. Sledijo OPOZORILO, da je uživalec pokojnine po 119. členu ZPIZ-2 dolžan zavodu javiti vsako spremembo, ki vpliva na uživanje vdovske oziroma družinske pokojnine, v roku osmih dni od nastale spremembe, pri čemer obrazec našteje vstop v obvezno zavarovanje, prenehanje šolanja, prekinitev šolanja, spremembo izobraževalnega programa, zamenjavo izobraževalne ustanove in sklenitev zakonske zveze; OBVESTILO o pridobivanju podatkov iz uradnih evidenc po 12. členu ZPIZ-2, razen če podatkov ni mogoče pridobiti v Republiki Sloveniji; potrditev resničnosti navedb pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo z opozorilom, da lahko zavod v primeru napačnih podatkov zoper vlagatelja ali njegove dediče uveljavlja povrnitev škode; pojasnilo, da je treba pri uveljavljanju družinske pokojnine za polnoletnega otroka priložiti pooblastilo za njegovo zastopanje v postopku, ki pa ni potrebno, če otrok družinsko pokojnino uveljavlja sam in to izkaže z lastnoročnim podpisom zahteve; rubrike za datum in podpis vlagatelja oziroma pooblaščenca ter za datume in podpise do treh polnoletnih otrok; ter PRILOGE, med katerimi obrazec našteje delovno knjižico in morebitna druga dokazila, kot je odločba o priznanju pokojninske dobe, potrdilo o tem, ali je pokojni zavarovanec v letu uveljavitve pravice prejel regres za letni dopust v celotnem znesku oziroma v sorazmernem delu ali ga ni prejel, sodbo o prisojeni preživnini oziroma sporazum, dokazila o zunajzakonski skupnosti oziroma partnerski zvezi z zavarovancem, potrdilo pristojnega organa tuje države o rojstvu, državljanstvu in sklenitvi zakonske zveze družinskih članov ter o smrti umrlega zavarovanca, dokazilo o zaposlitvi umrlega zavarovanca v tujini ali odločbo o njegovi upokojitvi v tujini in izjavo, odločbo ali drugo dokazilo o pooblastilu.

  • Pojasnilo ZPIZ „eVloge za VSE in ostali obrazci“

    Zavod navaja, da so obrazci na voljo prek storitve eVloge za VSE, ki omogoča pripravo in oddajo elektronskih vlog tudi brez digitalnega potrdila, prek portala Moj eZPIZ za imetnike digitalnega potrdila ali uporabniškega računa SI-PASS, ter v fizični obliki, ki jo vlagatelj natisne, izpolni in pošlje po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana, ali osebno odda na najbližji območni enoti zavoda.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 11. člen

    Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 12. člen

    Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost (prvi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 52. člen

    Vdova, vdovec oziroma drugi družinski člani umrlega pridobijo pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem, če je ta izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine, pri čemer se smrt šteje, kot da je podana I. kategorija invalidnosti, ali če je bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine oziroma pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja (prvi odstavek). Če je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo upravičenci pravico ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil (drugi odstavek). Enake posledice kot smrt ima pravnomočna odločba o razglasitvi za mrtvega (tretji odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 53. člen

    Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega, če je do njegove smrti dopolnil 60 let starosti, če je bil do njegove smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njegovi smrti, ali če mu je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem in ima do njih dolžnost preživljanja (prvi odstavek). Kdor pravico pridobi po drugi ali tretji alineji, jo trajno obdrži, ko dopolni to starost (četrti odstavek). Kdor do smrti ni dopolnil 60 let, dopolnil pa je 53 let, pridobi pravico, ko to starost dopolni (tretji odstavek). Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek je starostna meja v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 nižja: 58 let v letih 2026 in 2027, 58 let in 3 mesece v letu 2028, 58 let in 6 mesecev v letu 2029, 58 let in 9 mesecev v letu 2030, 59 let v letu 2031, 59 let in 3 mesece v letu 2032, 59 let in 6 mesecev v letu 2033 ter 59 let in 9 mesecev v letu 2034 (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 54. člen

    Pravico do vdovske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji je otrok umrlega rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti; ob pogojih iz prejšnjega člena razvezani zakonec, ki ima po sodni odločbi oziroma sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti; nekdanji zunajzakonski partner, ki je po koncu zunajzakonske skupnosti po sodni odločbi oziroma sporazumu pridobil pravico do preživnine in jo je užival do smrti; ter oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo živela z umrlim v življenjski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali zadnje leto pred smrtjo, če je z njim kadarkoli imela skupnega otroka (prvi odstavek). Razvezani zakonec ali nekdanji zunajzakonski partner pridobi pravico kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner (drugi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 55. člen

    Po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena, pridobijo pravico do družinske pokojnine otroci ter pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, in starši, ki jih je bil umrli do svoje smrti dolžan preživljati (prvi odstavek). Šteje se, da so brez staršev tudi vnuki oziroma drugi otroci, katerih starši so živi, vendar so popolnoma nezmožni za delo ali jim je bila odvzeta starševska skrb pred ali po smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic (drugi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 56. člen

    Šteje se, da je umrli do svoje smrti preživljal družinskega člana, če je imel z njim skupno stalno prebivališče in če njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso presegli 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera (prvi odstavek). Med dohodke šteje tudi katastrski dohodek in drugi dohodki, ki so osnova za odmero dohodnine (drugi odstavek), ne šteje pa denarna socialna pomoč (tretji odstavek). Če družinski član ni imel skupnega stalnega prebivališča, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred zavarovalnim primerom redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 57. člen

    Otrok umrlega ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (prvi odstavek). Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela, jo ima najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti (tretji odstavek). Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je pravica zagotovljena, ali do konca šolanja, jo ima, dokler traja takšna nezmožnost (četrti odstavek). Uživalcu, ki dodiplomski ali podiplomski študijski program dokonča pred koncem študijskega leta, za katero je pridobil status študenta, se pokojnina izplačuje do konca študijskega leta, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti ali do obvezne vključitve v obvezno zavarovanje (sedmi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 58. člen

    Starši, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če so do njegove smrti dopolnili starost 62 let ali če so bili ob njegovi smrti popolnoma nezmožni za delo (prvi odstavek); kdor pravico pridobi zaradi nezmožnosti, jo trajno obdrži, ko dopolni 62 let (drugi odstavek). Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je umrli preživljal, pridobijo pravico, če izpolnjujejo pogoje, določene za otroke (tretji odstavek). Ne glede na prvi in drugi odstavek znaša v letu 2026 starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine 61 let (četrti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 59. člen

    Za popolno nezmožnost za delo, ki je pogoj za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija invalidnosti.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 60. člen

    Osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je pokojnina, do katere je bil uživalec upravičen ob smrti, pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah, oziroma invalidska pokojnina, ki bi jo glede na vzrok smrti imel zavarovanec (prvi odstavek). Upoštevata se tudi določbi o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (drugi odstavek). Najnižja osnova je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 33 odstotkov pokojninske osnove (tretji odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 61. člen

    Vdovska pokojnina se odmeri v višini 80 odstotkov od osnove iz 60. člena (prvi odstavek); v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 se odmeri v višini 75 odstotkov te osnove (drugi odstavek). Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere (tretji odstavek). Če je to ugodneje, se mu lahko poleg lastne pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov zneska pripadajoče vdovske pokojnine, vendar največ do zneska v višini 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove (četrti odstavek). Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 62. člen

    Družinska pokojnina se odmeri od osnove iz 60. člena v odstotku, odvisnem od vrste in števila družinskih članov: za enega družinskega člana 80 odstotkov, za dva 90 odstotkov, za tri ali več pa 100 odstotkov osnove (prvi odstavek). V obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 se odmeri v višini 75 odstotkov za enega, 85 odstotkov za dva ter 95 odstotkov za tri ali več družinskih članov (drugi odstavek). Pokojnina se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov (tretji odstavek). Mladoletnim otrokom in drugim mladoletnim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje ločeno (četrti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 111. člen

    Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od naslednjega dne po smrti zavarovanca oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja (četrti odstavek). Del vdovske pokojnine se uživalcu starostne, predčasne ali invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 113. člen

    Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz tretjega, v prehodnem obdobju pa iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo (prvi odstavek). Ob istih pogojih izgubi pravico tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo (drugi odstavek). Če se upravičenec do družinske pokojnine šola v tujini, mora po dopolnjenem 15. letu starosti vsako leto predložiti potrdilo o šolanju, sicer izgubi pravico do družinske pokojnine (tretji odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 114. člen

    Vdovi ali vdovcu, ki je izgubil pravico do vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do vdovske pokojnine po umrlem zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje vdovske pokojnine, če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine in jih je dolžan preživljati, ali če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do vdovske pokojnine.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 115. člen

    Družinski član ne more pridobiti pravice do vdovske ali družinske pokojnine ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 119. člen

    Uživalec pravic, upravičenec, delodajalec ali drug dajalec podatkov je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in njihovih spremembah, ki se nanašajo na uživalce pravic in vplivajo na pravice, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb (prvi odstavek). Če podatki niso posredovani v roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode, če je nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani (tretji odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 170. člen

    Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe (prvi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 171. člen

    Sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (prvi odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 172. člen

    O pravicah iz zavarovanja odločajo na prvi stopnji območna enota zavoda in na drugi stopnji drugostopenjski organ zavoda.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 178. člen

    Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca (prvi odstavek). Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice (tretji odstavek). Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek).

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 179. člen

    Če je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka (prvi odstavek). V roku šestih mesecev se izda odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb (drugi odstavek).

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 159. člen

    V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel do 31. decembra 2025, se uporablja zakon, ki je veljal do uveljavitve tega zakona (prvi odstavek).

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 166. člen

    Ta zakon se začne uporabljati 1. januarja 2026, razen izjem, ki jih člen našteje (prvi odstavek). Novela je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 90/25 z dne 18. novembra 2025.

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 222. člen

    Kadar se postopek začne na zahtevo stranke in pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo; v drugih primerih najpozneje v dveh mesecih (prvi odstavek).

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 235. člen

    Pritožba se vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno (prvi odstavek). Pritožbeni rok teče od dneva vročitve odločbe (drugi odstavek).

  • Zakon o upravnih taksah, 28. člen

    Taks so oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva (12. točka).

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za vlogo za vdovsko pokojnino?

Da — Obr. ZPIZ 10323-1-2 „Zahteva za priznanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine“, sedemstranski obrazec, ki ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja med svojimi obrazci. Ta listina sledi njegovim rubrikam: izbira med vdovsko pokojnino, delom vdovske pokojnine in družinsko pokojnino ter med uveljavljanjem po zavarovancu in po upokojencu, podatki o umrlem z vzrokom smrti, podatki vdove oziroma vdovca ali partnerja s štirimi izjavami o dejavnosti, podatki otrok s šolanjem, podatki staršev, podatki pooblaščene osebe, podatki o osebnem računu, izjava o resničnosti navedb, podpisi in priloge.

Koliko stane vloga za vdovsko ali družinsko pokojnino?

Nič. Zakon o upravnih taksah v 12. točki 28. člena oprošča taks dokumente in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva. V pregledanih uradnih virih ni določbe, ki bi za to vlogo predpisala takso ali stroške.

Koliko znaša vdovska pokojnina in koliko družinska?

Vdovska pokojnina se odmeri v višini 80 odstotkov od osnove, v prehodnem letu 2026 pa 75 odstotkov (prvi in drugi odstavek 61. člena ZPIZ-2). Družinska pokojnina znaša 80 odstotkov osnove za enega družinskega člana, 90 odstotkov za dva in 100 odstotkov za tri ali več, v letu 2026 pa 75, 85 in 95 odstotkov (prvi in drugi odstavek 62. člena ZPIZ-2). Osnova je pokojnina, do katere je bil umrli upravičen ob smrti, oziroma invalidska pokojnina, ki bi mu glede na vzrok smrti pripadala, najmanj pa pokojnina, odmerjena v višini 33 odstotkov pokojninske osnove (60. člen ZPIZ-2). Izračun opravi zavod; ta listina zneskov ne napoveduje.

Do kdaj moram vložiti vlogo in ali dobim pokojnino za nazaj?

Roka za vložitev zakon ne določa, izplačilo za nazaj pa je omejeno: družinska oziroma vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od naslednjega dne po smrti zavarovanca oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja pokojnine umrlemu uživalcu (četrti odstavek 111. člena ZPIZ-2). Del vdovske pokojnine se uživalcu starostne, predčasne ali invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (peti odstavek istega člena). Z odlašanjem torej izgubite mesece izplačila.

Ali je treba vlogo overiti in kam se odda?

Overitve podpisa uradni obrazec ne zahteva — konča se z rubrikami za datum in podpis vlagatelja oziroma pooblaščenca ter za podpise polnoletnih otrok. Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2). Če se družinska pokojnina uveljavlja za polnoletnega otroka, je treba priložiti pooblastilo za njegovo zastopanje; pooblastila ni treba predložiti, če otrok vlogo podpiše sam.

Do kdaj ima otrok pravico do družinske pokojnine?

Do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta (prvi odstavek 57. člena ZPIZ-2). Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o trgu dela, jo ima najdlje do dopolnjenega 18. leta (tretji odstavek). Kdor študijski program dokonča pred koncem študijskega leta, za katero je pridobil status študenta, prejema pokojnino do konca tega študijskega leta, največ do dopolnjenega 26. leta ali do obvezne vključitve v obvezno zavarovanje (sedmi odstavek). Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo, jo ima, dokler traja takšna nezmožnost (četrti odstavek).

Kdaj vdovska pokojnina preneha?

Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz tretjega, v prehodnem obdobju pa iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo (prvi odstavek 113. člena ZPIZ-2). Enako velja za vstop v življenjsko skupnost, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo (drugi odstavek). Pravica lahko pozneje oživi (114. člen ZPIZ-2). Družinski član ne more pridobiti pravice ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca (115. člen ZPIZ-2).

V kolikšnem roku mora zavod odločiti in kaj, če se z odločbo ne strinjam?

Če poseben ugotovitveni postopek ni potreben, mora biti odločba izdana in vročena najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge, sicer v dveh mesecih (prvi odstavek 222. člena ZUP, ki se uporablja na podlagi 11. člena ZPIZ-2); če je potrebno izvedensko mnenje, je rok štiri mesece od uvedbe postopka, pri pravicah z uporabo mednarodnih pogodb pa šest mesecev (179. člen ZPIZ-2). Zoper odločbo prve stopnje je pritožba (prvi odstavek 170. člena ZPIZ-2), ki se vloži v 15 dneh (prvi odstavek 235. člena ZUP); sodno varstvo je mogoče uveljaviti v 30 dneh od vročitve odločbe druge stopnje (prvi odstavek 171. člena ZPIZ-2).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Pokojnine in invalidnost.