Razdelki tega zahtevka izhajajo iz spodaj navedenih predpisov ter iz uradnega obrazca DDV-P2 in navodila Finančne uprave RS.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o davku na dodano vrednost, 78. člen
Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Prijaviti mora tudi vsako spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Obveznost predložitve zahtevka ne velja za davčnega zavezanca, ki utemeljeno pričakuje, da v tekočem koledarskem letu ne bo presegel 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega zneska ni presegel v predhodnem koledarskem letu. Vsebino in obliko zahtevka predpiše minister, pristojen za finance.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O), 19. člen
Točka a) drugega odstavka 78. člena ZDDV-1 se glasi tako, da se obveznost predložitve zahtevka ne nanaša na davčnega zavezanca iz prvega odstavka 94. člena zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v tekočem koledarskem letu ne bo presegel zneska 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije, izračunanega v skladu s prvim odstavkom 94.a člena, in tega zneska ni presegel v predhodnem koledarskem letu.
Zakon o davku na dodano vrednost, 79. člen
Davčni organ mora s posamično identifikacijsko številko za DDV identificirati vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga ali storitev, od katerih se DDV lahko odbije, vsakega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki opravi pridobitev blaga, ki je predmet DDV, ali se odloči, da so njegove pridobitve znotraj Unije predmet DDV, in vsakega davčnega zavezanca, ki opravi pridobitev blaga znotraj Unije za namene dejavnosti zunaj ozemlja Slovenije. Identifikacijska številka za DDV je davčna številka s predpono SI.
Zakon o davku na dodano vrednost, 4. člen
Pridobitev blaga znotraj Unije, ki jo opravi davčni zavezanec brez pravice do odbitka DDV, davčni zavezanec v posebni ureditvi za kmete ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ni predmet DDV le, če skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Unije v tekočem koledarskem letu ne preseže 10.000 eurov in tega zneska ni presegla v preteklem koledarskem letu. Davčni zavezanec ali pravna oseba se lahko kljub temu odloči, da so njegove pridobitve predmet DDV.
Zakon o davku na dodano vrednost, 94. člen (v besedilu 32. člena ZDDV-1O)
Davčni zavezanec s sedežem oziroma prebivališčem v Sloveniji je oproščen obračunavanja DDV, če v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega zneska ne presega v tekočem letu. Če ga v tekočem letu preseže, lahko oprostitev uporablja, dokler promet ne preseže 66.000 eurov. Kdor uporablja oprostitev, nima pravice do odbitka DDV in ga ne sme izkazovati na računih. Davčni zavezanec se lahko odloči za obračunavanje DDV; izbiro mora vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.
Zakon o davku na dodano vrednost, 94.a člen (v besedilu 33. člena ZDDV-1O)
Letni promet na ozemlju Slovenije je skupna vrednost dobav blaga in storitev brez DDV, ki jih davčni zavezanec opravi v koledarskem letu v Sloveniji. Vanj se štejejo obdavčene dobave, transakcije, oproščene po 52. do 55. členu in po 46. členu zakona, ter transakcije z nepremičninami, finančne transakcije iz 4. točke 44. člena in zavarovalne ter pozavarovalne storitve, razen če so postranske. Odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev se v promet ne všteva.
Zakon o davku na dodano vrednost, 80. člen
O prenehanju identifikacije za namene DDV davčni organ odloči po prejemu zahtevka davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, za prenehanje identifikacije oziroma po uradni dolžnosti, če ugotovi, da razlogi za identifikacijo ne obstajajo več.
Pravilnik o izvajanju ZDDV-1, 129. člen
V zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV davčni zavezanec med drugim navede vrednost doseženega prometa blaga in storitev v tekočem in predhodnem koledarskem letu ter prostovoljno vključitev po devetem odstavku 94. oziroma tretjem odstavku 94.k člena ZDDV-1. Predstavnik skupine za DDV predloži prijavo za identifikacijo skupine in zahtevek za izdajo davčne številke prek sistema eDavki.
Pravilnik o izvajanju ZDDV-1, drugi odstavek 130. člena
Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki v tekočem koledarskem letu preseže 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta, če v tekočem letu ne preseže 66.000 eurov. Če preseže 66.000 eurov, mora identifikacijsko številko pridobiti že za mesec, v katerem bo ta znesek presegel.
Pravilnik o izvajanju ZDDV-1, prvi odstavek 132. člena
Davčnemu zavezancu, ki v predhodnem koledarskem letu ni presegel zneska letnega prometa na ozemlju Slovenije iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 in tega zneska ne presega v tekočem koledarskem letu, na njegovo zahtevo preneha identifikacija za namene DDV.
Obrazec DDV-P2 — Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (eDavki, Finančna uprava RS)
Uraden obrazec ima tri razdelke. Razdelek I zajema davčno in matično številko, firmo in skrajšano ime firme, naslov firme, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča fizične osebe, datum predvidenega začetka identifikacije, telefon in elektronski naslov, številke računov pri bankah in hranilnicah, odgovorno osebo in kontaktno osebo. Razdelek II zajema vrednost doseženega prometa blaga in storitev v predhodnem in tekočem koledarskem letu. Razdelek III zajema polja o prostovoljni vključitvi po devetem odstavku 94. člena, tretjem odstavku 94.k člena in četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1, o preseganju 10.000 eurov pridobitev, o storitvah po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1 in o unijski ureditvi VEM po 130.c členu ZDDV-1. Obrazec sklene potrditev resničnosti podatkov s krajem, datumom in podpisom.
Navodilo za izpolnjevanje obrazca DDV-P2 (eDavki, Finančna uprava RS)
Zahtevek se predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki, lahko pa tudi prek portala SPOT ali na točkah SPOT. Datum iz polja 07 je informativne narave. Zneski prometa se vpisujejo v evrih brez centov. Razdelek III se izpolnjuje le, kadar je znesek v razdelku II enak ali nižji od 60.000 eurov. Obrazec predloži tudi zavezanec, pri katerem se po dodelitvi identifikacijske številke spremenijo razlogi identifikacije. Kdor obrazec predloži samo zaradi pridobitev blaga ali storitev iz drugih držav, dobi atipično identifikacijsko številko za DDV z omejenim obsegom uporabe.