Azijska školjka: Corbicula fluminea v slovenskih vodah

Majhna rebrasta lupina v rumenkastih in rjavih odtenkih

Lupino sestavljata dve polovici oziroma lupini, povezani v sklepnem delu. Zunanja površina je lahko rumenkasto zelena, rjava ali precej temna. Prepoznaven relief ustvarjajo koncentrična rebra, ki potekajo okoli starejšega vrha lupine. Barvna zunanja plast se lahko mestoma odlušči, pod njo pa se pokaže svetlejša površina. Odrasli osebki lahko dosežejo več centimetrov, vendar so mnoge najdene školjke precej manjše. Drobne velikosti zato ne smemo zamenjati za odsotnost odraslih živali.

Pri slovenskih najdbah so bile žive školjke dolge od 7,2 do 23,1 milimetra. Avtorja sta pri določitvi upoštevala obliko, groba rebra in belkasto notranjost lupin. Opozorila sta tudi na podobnost z drugo vrsto, Corbicula fluminalis.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji · Bizjak Govedič in Govedič, 2018: prva slovenska najdba azijske školjke

Podobna imena in pomembne razlike med vrstami

Imeni Corbicula fluminea in Corbicula fluminalis se razlikujeta le v nekaj črkah, vendar ne označujeta samodejno iste vrste. Podobnost barve in površine lahko vodi do zamenjav. Pomembna je gostota reber, pa tudi oblika vrha in napihnjenost lupine. Školjke imajo pri teh lastnostih naravno spremenljivost, zato določitev na podlagi ene oddaljene fotografije ni enako zanesljiva kot pregled dejanskega primerka.

Tudi literatura o rodu Corbicula obravnava več različnih razmnoževalnih linij. Splošnega podatka za rod zato ne prenesemo brez premisleka na vsako njegovo vrsto. Pri azijski školjki uporabljamo znanstveno ime Corbicula fluminea, prvotno opisano leta 1774 v kombinaciji Tellina fluminea. Slovensko opisno ime pomaga pri branju, znanstveno pa poveže navedbe z natančneje opredeljeno živaljo in omogoča razlikovanje od podobnih tujerodnih školjk.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji

Zakopana v rečni ali jezerski podlagi

Azijska školjka naseljuje reke, jezera in kanale. Uporablja peščeno ali muljasto podlago, kjer se lahko zakoplje in ohrani stik z vodo nad sedimentom. Življenje v podlagi ni povsem pasivno: pri premikanju in prehranjevanju vpliva na razporeditev delcev ter organskih snovi ob dnu. Območje, ki je z vrha videti kot navadna plast peska, lahko zato vsebuje precej dejavnih živali.

Raziskave različnih območij ne dajejo enega samega pravila, katera podlaga vedno zagotavlja največjo številčnost. Poleg zrnavosti so pomembni kakovost vode, organska snov, hranila in druge razmere. Posamezne populacije so lahko povezane z drobnejšo podlago, drugje z drugačnimi razmerji delcev. Za opis habitatov je zato koristno poznati več lastnosti istega mesta. Prisotnost primernega peska sama po sebi še ne razloži, zakaj so školjke na enem bregu številne, na drugem pa jih ne najdemo.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji

Filtriranje povezuje vodni stolpec z dnom

Pri filtriranju školjka črpa vodo skozi telo in iz nje zadržuje delce hrane. Pomemben vir je fitoplankton, torej drobne alge v vodi. Uporablja lahko tudi druge suspendirane organske delce. S hranjenjem tako prenaša snov iz vodnega stolpca v svoje telo in v izločke, ki dosežejo dno. To je povezava med odprto vodo ter podlago, ki postane posebno pomembna ob veliki gostoti školjk.

Kadar je hrane v vodi manj, lahko z nogo pridobiva organsko snov iz peščene ali muljaste podlage. Tak način dopolnjuje običajno filtriranje. Žival zato ni omejena samo na delce, ki po naključju priplavajo mimo. Način pridobivanja hrane je povezan z neposrednim stikom s sedimentom, kar pomaga pojasniti, zakaj imajo spremembe pri dnu in v vodnem stolpcu skupne posledice za njeno življenje.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji · Rong in sodelavci, 2021: filtriranje, plankton in kakovost vode

Dvospolnost in nenavadno dedovanje

Pri številnih invazivnih linijah rodu Corbicula je isti osebek dvospolnik, ki tvori jajčne celice in semenčice. Raziskovalci opisujejo tudi poseben način dedovanja, androgenezo: po oploditvi se materini jedrni kromosomi izločijo, potomčev jedrni zapis pa izhaja iz semenčice. Organeli iz jajčne celice se pri tem ohranijo. Gre za drugačen proces od običajnega mešanja jedrnega materiala dveh staršev.

Pri takšnem razmnoževanju je pomembna možnost samooploditve. En sam uspešno prenesen osebek ima lahko v primernih razmerah možnost začetka nove populacije. Zgodnje dozorevanje in veliko število potomcev povečujeta razmnoževalni potencial. To ni zagotovilo uspeha vsake prenesene školjke, temveč lastnost, zaradi katere tudi majhnega vnosa ne moremo samodejno šteti za nepomembnega. Za vzpostavitev populacije morajo biti poleg razmnoževanja primerne še razmere novega vodnega telesa.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji · Pigneur in sodelavci, 2012: androgeneza pri rodu Corbicula

Drobne mladice in hitro naseljevanje

Zgodnje razvojne stopnje se razvijajo v odrasli školjki, nato pa se drobne mladice sprostijo v vodo. Ob sprostitvi so lahko velike le približno dve desetinki milimetra. Takšna žival je bistveno manj opazna kot odrasla rebrasta lupina na bregu. Tok jo lahko prenese drugam, pozneje pa se naseli v podlagi in nadaljuje rast. Majhnost začetnih razvojnih stopenj omogoča prenos, ki ga z običajnim pogledom na vodo težko zaznamo.

Hitra rast in zgodnja spolna zrelost sta pomemben del uspešnega širjenja. Številna potomstva lahko ob ugodnih razmerah hitro povečajo gostoto na razmeroma majhni površini dna. Med populacijami pa se razlikujejo življenjska doba, dosežene velikosti in potek rasti. Temperatura in razpoložljiva hrana zato vplivata na to, kakšno populacijo v določenem okolju dejansko najdemo. Opis vrste ni isto kot napoved enake številčnosti v vseh slovenskih vodah.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji

Človekovi prenosi in gibanje z vodo

Veliko razširjanje zunaj naravnega območja je povezano s človekovimi dejavnostmi. Med opisanimi potmi so prenos z balastno vodo, premikanje plovil in opreme ter izpusti iz akvarijske reje. Ponekod so bile školjke prenesene tudi zaradi uporabe za prehrano ali vabo. Posamezna nova najdba še ne razkrije, katera pot je bila na tistem mestu odločilna. Zato zgodovino konkretnega naseljevanja raziskovalci preverjajo ločeno.

Po prihodu v novo vodno telo pri širjenju sodelujejo tokovi in povezave med vodami. Za del razvoja gre za pasiven prenos drobnih živali, drug del pa je povezan s premikanjem človekove opreme. Odrasla školjka je večinoma vezana na podlago, vendar to ne pomeni, da je širjenje populacije omejeno na njeno počasno lastno premikanje. Pomembna je pot drobnih razvojnih stopenj in celotnega materiala, s katerim jih lahko nehote prenesemo.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji

Kako filtriranje spremeni sestavo drobnih organizmov

Primarna raziskava je v sedemdesetdnevnem poskusu primerjala vodne sisteme z azijskimi školjkami in brez njih. V prisotnosti školjk je bilo manj kotačnikov (Rotifera), drobnih živalskih planktonskih organizmov, ter manjša skupna biomasa fitoplanktona. Učinek ni bil pri vseh velikostnih skupinah alg enak. Posebej se je zmanjšala biomasa najmanjše obravnavane skupine, medtem ko pri drugih skupinah ni bilo enotnega zmanjšanja skozi celoten poskus.

Tudi med živalskim planktonom se skupine niso odzvale povsem enako. Pri vodnih bolhah v končni primerjavi niso našli značilne razlike v številčnosti, pri kotačnikih pa so jo. Filtriranje torej ni preprosto enakomerno odstranjevanje vsega živega iz vode. Velikost in lastnosti delcev oziroma organizmov vplivajo na to, kaj školjka zajame. Posledica je lahko preoblikovana združba, v kateri imajo različne skupine drugačna medsebojna razmerja.

Viri: Rong in sodelavci, 2021: filtriranje, plankton in kakovost vode

Bistrejša voda še ni odstranjevanje vseh hranil

V istem poskusu so školjke zmanjšale količino suspendirane organske snovi in povečale svetlobo pri površini sedimenta. Voda je torej postala bolj prosojna. Niso pa ugotovili zmanjšanja skupnega dušika in skupnega fosforja. Nitratnega dušika je bilo v sistemih s školjkami celo več. Pomembna je razlika med odstranjevanjem vidnih delcev in celotnim kroženjem kemičnih snovi v vodi.

Hrana, ki jo školjka zajame, ne izgine iz ekosistema. Del snovi postane njena biomasa, del se izloči ali usede, pri presnovi pa se spreminjajo tudi dosegljive oblike hranil. Zato videz bistrejše vode sam po sebi ne pomeni, da je izginilo vse onesnaženje ali da so se izboljšale vse življenjske razmere. Za presojo učinka filtriranja potrebujemo več meritev kot samo pogled na gladino ali dno.

Viri: Rong in sodelavci, 2021: filtriranje, plankton in kakovost vode

Korist ene lastnosti in posledice vnosa niso ista stvar

Lupine in dejavnost školjk spreminjajo prostor za druge živali ob dnu. Filtriranje lahko pomeni tekmovanje za planktonsko hrano, premikanje po podlagi pa spremembo manjših habitatov. Ob veliki številčnosti so zato mogoči učinki na domače školjke in druge nevretenčarje. Azijska školjka je hkrati hrana za večje živali, tako da je vključena v prehransko mrežo in ni izoliran dodatek vodnemu sistemu.

Avtorji poskusa filtriranja izrecno razlikujejo med njenimi učinki v naravnem območju in tveganjem vnosa drugam. Zmožnost povečanja prosojnosti ne pomeni priporočila za naseljevanje tujerodne vrste. Pomembni so tudi tekmovanje, spremembe združb in možnost nadaljnjega širjenja. Za slovenske vode je zato uporabno poznavanje njenih lastnosti in zanesljivih najdb, ne prenašanje živih školjk v upanju, da bodo preprosto očistile drugo jezero ali ribnik.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji · Rong in sodelavci, 2021: filtriranje, plankton in kakovost vode

Od prazne lupine do terenske potrditve

Povod za raziskavo je bila polovica prazne lupine, najdena julija 2018 na dravskem prodišču. Avgusta sta raziskovalca nato z ročno mrežo pregledovala sediment v plitvih dostopnih predelih, približno do enega metra globine. Žive školjke sta našla v drobnem sedimentu ob bregu. Pri drugih, globljih delih reke takrat nista mogla preveriti prisotnosti. Prva potrditev je tako rezultat usmerjenega terenskega pregleda, ne dokaz, da so bila pregledana vsa možna življenjska mesta v celotni reki.

Viri: Bizjak Govedič in Govedič, 2018: prva slovenska najdba azijske školjke

Ko številčne školjke ovirajo vodne naprave

Azijska školjka povzroča težave tudi v človekovih vodnih napravah. V območjih, kjer je postala zelo številčna, opisujejo mašenje cevi, vodnih dovodov in izmenjevalnikov toplote. Težava ni samo v navzočnosti ene lupine: veliko število živali in njihovih lupin lahko ovira pretok skozi napravo. Vrsta je zato pomembna tudi za upravljavce objektov, ki uporabljajo rečno ali jezersko vodo. To je drugačen vidik njenega vpliva kot tekmovanje za hrano v naravni združbi.

Takšne posledice pomagajo razumeti, zakaj širjenje majhne školjke spremljajo tako biologi kot uporabniki vodnih sistemov. Žival si hrano pridobiva s pretakanjem vode, človekova infrastruktura pa prav tako temelji na nemotenem pretoku. Kjer se njuni rabi prostora srečata v velikem številu, lahko nastane gospodarska težava.

Viri: Corbicula fluminea: vrstna predstavitev na Wikipediji