Beli C: metulj z razčlenjenimi krili in belim podpisom

Zakaj so krila videti kot natrgan list

Na zgornji strani kril prevladuje oranžno ozadje z rjavimi oziroma temnimi lisami. Rob je izrazito nazobčan in razčlenjen na obeh parih kril. Takšna silhueta je uporabnejši določitveni znak kakor sama oranžna barva, ki jo imajo tudi drugi pisančki. Pri opazovanju najprej pogledamo celotno obliko metulja, nato razporeditev lis in nazadnje spodnjo stran. Zgolj en majhen oranžen del krila na fotografiji pogosto zakrije prav najznačilnejše podrobnosti.

Rjavo marmorirana spodnja stran in nepravilna silhueta skupaj ustvarjata podobnost s suhim listom. Bela lisa na zadnjem krilu je majhna, zato jo najbolje vidimo, ko metulj miruje z zloženimi krili in ga gledamo od strani. Ime beli C opisuje to oznako, ne bele osnovne barve živali. Fotografiji odprtih in zaprtih kril lahko zato kažeta zelo različno podobo istega osebka.

Obstajata tudi sezonski barvni obliki. Neposredno razmnožujoča se poletna oblika ima svetlejšo spodnjo stran, oblika, ki bo prezimovala, pa temnejšo. Razlika je povezana z razvojno potjo in preloženim razmnoževanjem. Ne gre za to, da bi isti odrasli metulj jeseni na novo razvil druga krila. Njihova barvna podoba je del razvoja, na katerega vplivajo razmere pred izletom odrasle živali.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Polygonia c-album, različica 1373946278 · Eriksson, Janz, Nylin in Carlsson (2020): Structural plasticity of olfactory neuropils in relation to insect diapause

Gosenica, ki spominja na ptičji iztrebek

Odrasli metulj meri čez razprta krila približno pet do dobrih šest centimetrov. Njegova gosenica ima rjave in bele dele, zaradi katerih spominja na ptičji iztrebek. Takšna podobnost pomaga pri prikrivanju na rastlini. Odrasle lahko opazimo tudi pri hranjenju na odpadlem sadju v vrtu; to je drugačna prehranska naloga od objedanja listov, ki ga opravlja gosenica.

Gosenice med rastjo preidejo pet ličinkinih stopenj. Mlajše se pretežno zadržujejo na spodnji strani listov, večje pa postanejo dejavnejše pri iskanju hrane. Na telesu se razvijejo izrazite razvejane bodice. Bela, črna in oranžna območja skupaj s telesno obliko ustvarjajo precej drugačen videz od odraslega oranžnega metulja. Pri beleženju najdbe je zato koristno poleg gosenice fotografirati tudi rastlino in položaj na listu.

Samica jajčeca navadno odlaga posamično ali v majhnih skupinah, opisanih tudi po dve do pet. Ne pričakujemo torej nujno goste skupine gosenic na enem listu. Jajčece, gosenica, buba in odrasli metulj so zaporedne stopnje popolne preobrazbe. Dolga odrasla stopnja, ki lahko zajame zimo, zato ne pomeni, da žival preskoči razvoj v bubi; pomeni, da hladni del leta preživi že po izletu iz nje.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Polygonia c-album, različica 1373946278 · Johansson, Bergström in Janz (2007): The benefit of additional oviposition targets for a polyphagous butterfly · The Wildlife Trusts: Comma

Kopriva je pomembna, ni pa edina možnost

Med pomembnimi hranilnimi rastlinami gosenic so velika kopriva, navadni hmelj in gorski brest. Uporablja lahko tudi druge rastline, med njimi vrbe, ribezovke in puhasto brezo. Takšno prehransko širino imenujemo polifagija. Pri belem C zajema zelnate rastline, grme in drevesa, zato iskanje gosenic ni omejeno na en sam videz rastlinskega sestoja ali samo na vrtne cvetlice.

Vse sprejemljive rastline pa niso enakovredne in tudi vse populacije ne izbirajo enako široko. Raziskovalci opisujejo populacije z ozkim izborom in druge, ki sprejemajo več vrst. Kopriva je bila v obravnavanem raziskovalnem sistemu višje na lestvici izbire kakor iva, Salix caprea. Na koprivi so gosenice praviloma rasle hitreje in prej dokončale razvoj, medtem ko je lahko večjo končno maso omogočila druga hranilna rastlina.

To pojasni, zakaj izraza hranilna rastlina ne smemo enačiti z vedno najboljšo izbiro. Rastlina lahko omogoči dokončanje razvoja, a se od druge razlikuje po hitrosti rasti ali drugih posledicah za potomstvo. Za opazovalca je zanimiva že povezava med posamezno gosenico in točno določeno rastlino. Najdba na vrbi ne izniči vloge koprive, kakor najdba na koprivi še ne pokaže celotnega možnega jedilnika vrste.

Viri: Johansson, Bergström in Janz (2007): The benefit of additional oviposition targets for a polyphagous butterfly

Dodatna rastlina pomaga predvsem pri iskanju

Johansson, Bergström in Janz so v raziskavi iz leta 2007 preverili, zakaj bi samica sprejela tudi manj priljubljeno hranilno rastlino. Uporabili so potomce metuljev iz okolice Stockholma in primerjali dve razmeri: samo koprivo ter koprivo skupaj z ivo. Najprej so samice opazovali v majhnih laboratorijskih kletkah, kjer so bile rastline blizu in jih ni bilo težko najti.

V takšni majhni kletki dodatna iva ni povečala skupnega števila odloženih jajčec. Samice so del jajčec odložile na drugo rastlino, vendar skupni izkupiček ni bil večji. Povsem drugačen je bil poskus v velikih zunanjih mrežastih prostorih na raziskovalni postaji Tovetorp v letih 2003 in 2004. Tam so morale samice iskati med rastlinjem; posamezen prostor je bil širok osem, dolg deset in visok štiri metre.

Ko sta bili v velikem prostoru na voljo dve sprejemljivi vrsti, so samice pogosteje našle mesto za odlaganje in skupaj odložile več jajčec. Pomembna je bila torej tudi verjetnost srečanja z ustrezno rastlino. Slabše uvrščena rastlina je lahko koristna, če bi samica sicer ostala brez najdenega mesta. Poskus pokaže, zakaj se izid izbire v majhni posodi lahko razlikuje od iskanja v bolj zapletenem okolju.

Ločeno so preverili še vpliv že prisotnih jajčec. Samicam so ponudili dva primerljiva poganjka koprive, od katerih je eden nosil jajčeca iste vrste. V tem poskusu predhodna jajčeca niso zmanjšala pripravljenosti za nadaljnje odlaganje. Rezultati tako razlikujejo tri korake: najti rastlino, jo sprejeti in nanjo odložiti jajčece. Za razumevanje prehranske širine je pomembno celotno zaporedje, ne le zadnji korak.

Pomembno omejitev lahko predstavlja čas, ne samo zaloga jajčec. Samica je sposobna v življenju odložiti več sto jajčec, toda hladno in nepredvidljivo pomladno vreme lahko skrajša obdobja, ko uspešno išče rastline. Avtorji ta problem posebej izpostavijo za severne dele območja vrste. Če je najljubša rastlina redka ali jo je težko najti, lahko širši izbor poveča dejansko odlaganje v razpoložljivem času. Korist je odvisna tudi od tega, kako uspešno se potomci na dodatni rastlini razvijejo.

Viri: Johansson, Bergström in Janz (2007): The benefit of additional oviposition targets for a polyphagous butterfly

Rastline zaznava tudi z vohalnim sistemom

Beli C pri stikih z rastlinami uporablja tudi vonjalne informacije. V raziskavi Carlssona in sodelavcev iz leta 2011 so primerjali samice belega C in malega koprivarja, ki je prehransko bolj specializiran. Merili so odzive v tipalčnih režnjih možganov, kamor prihajajo informacije iz vonjalnih čutil. Dražljaji so bili rastlinski izvlečki in posamezne hlapne snovi rastlinskega izvora.

Različni vonji so sprožali različne kombinacije dejavnih živčnih enot. Obe vrsti sta se odzivali na številne preizkušene snovi, vendar se je pri malem koprivarju odziv na koprivo izraziteje razlikoval od odzivov na druge izvlečke. Takšna primerjava pomaga razumeti povezavo med čutili in prehransko specializacijo. Ne pomeni pa, da bolj raznolik jedilnik zahteva preprosto večjo občutljivost za vsak posamezen vonj.

Raziskava je pokazala živčno podlago za zaznavanje in razlikovanje rastlinskih hlapnih snovi. Iz samih meritev možganske dejavnosti še ni mogoče napovedati vsake odločitve prosto leteče samice. Pri dejanski izbiri sodelujejo tudi vid, stik z rastlino in nadaljnje preverjanje. Metulja zato ne razumemo kot žival, ki rastline zgolj vidi: njegovo iskanje vključuje več vrst informacij, ki se srečajo pri odločitvi o odlaganju jajčeca.

Viri: Carlsson in sodelavci (2011): Odour Maps in the Brain of Butterflies with Divergent Host-Plant Preferences

Zimo preživi odrasel, razmnoževanje pa počaka

Beli C prezimuje kot odrasel metulj. Razvojna pot, ki vodi v zimsko mirovanje, se oblikuje že pred njegovim izletom iz bube. Pri odločanju sodelujeta predvsem dolžina dneva, ki jo doživljajo gosenice, in temperatura. Kjer je toplo obdobje dovolj dolgo, se lahko razvije več zaporednih generacij; druga odrasla oblika pa razmnoževanje odloži do časa po prezimitvi.

Diapavza je sezonsko uravnavano mirovanje z drugačnim potekom razvoja in porabe zalog. Pri odrasli obliki belega C je povezano tudi s preloženo spolno zrelostjo. To ni enako vsakemu kratkemu počitku metulja na hladno jutro. Odprta krila na soncu, zaprta krila v zavetju in dolg zimski premor so različna vedenjska oziroma življenjska stanja, čeprav opazujemo isto odraslo razvojno stopnjo.

Eriksson in sodelavci so samice spremljali pred mirovanjem, med njim in po njem. V poskusu z zimo 2018–2019 na Švedskem so uporabili laboratorijsko populacijo britanskega izvora. Merili so dele možganov, ki obdelujejo vonjalne informacije. Njihovi relativni volumni so se povečali v zgodnjem odraslem obdobju, po koncu mirovanja pa zmanjšali; živali so tedaj bivale v okolju z malo rastlinskih dražljajev.

Izid kaže, da možgani odraslega metulja niso nespremenljiva končna struktura. Raziskovalci spremembe povezujejo z različnimi potrebami pred prezimovanjem in pred razmnoževanjem ter z razpoložljivimi izkušnjami. V naravi sta iskanje hrane in iskanje hranilne rastline drugačni nalogi od varčevanja z zalogami med zimo. Sam rezultat laboratorijskega poskusa pa ne pomeni, da se vsakemu belemu C po prezimitvi enako spremeni sposobnost vohanja.

Viri: Eriksson, Janz, Nylin in Carlsson (2020): Structural plasticity of olfactory neuropils in relation to insect diapause

Slovenska najdišča in opazovanje gozdnega roba

Terenska raziskava, objavljena leta 2023 v reviji Natura Sloveniae, belega C navaja za osemnajst popisnih lokalitet v jugozahodnem Posavskem hribovju in severni Suhi krajini. Popisi so potekali v obdobju 2014–2022. Avtorji so metulje določali na terenu, pri težjih določitvah tudi s pomočjo mreže, nato pa jih izpustili. To je dokaz iz dejanskih opazovanj, časovno in prostorsko vezan na obravnavano raziskavo.

Pri iskanju vrste je posebej smiseln gozdni rob oziroma svetlejši del odprtega gozda. Tam lahko opazujemo tako odraslega metulja kakor rastline, na katerih bi se lahko razvijale gosenice. Za uporabno beležko zapišemo datum, širše območje, razvojno stopnjo in rastlino, kadar je povezava vidna. Stranski posnetek bele lise in pogled na naravno razčlenjeni rob dopolnita fotografijo oranžne zgornje strani.

Viri: Šturm, Peternel, Zaman in Verovnik (2023): Contribution to the knowledge of the butterfly fauna of Central Slovenia · Johansson, Bergström in Janz (2007): The benefit of additional oviposition targets for a polyphagous butterfly · Sodelavci Wikipedije: Polygonia c-album, različica 1373946278