Črnoglavi muhar: lov s preže in gnezdo v drevesnem duplu

Bela perutna lisa na črni ali rjavi podlagi

Črnoglavi muhar meri približno 12 do 13,5 centimetra. Njegova postava je razmeroma okrogla, glava velika, kljun pa kratek in pri osnovi širok. Proti konici se zoži, kar ustreza prijemanju drobnega živalskega plena. Tudi pri sedeči ptici izstopa bela lisa na temni peruti.

Samec v gnezditveni opravi ima temno zgornjo in belo spodnjo stran. Črnina ni pri vseh osebkih enako močna: nekateri so zgoraj temno rjavi. Na čelu je manjša bela lisa, bela so tudi zunanja območja repa. Pri obračanju ptice se zato svetli predeli pokažejo na različnih mestih.

Samica je zgoraj svetlo rjava in spodaj belkasta. Samčeve čelne lise navadno nima, ostane pa belina na perutih. Podobno manj kontrastni so mladiči in samci zunaj gnezditvene oprave. Rjava ptica z belo perutno liso je lahko torej črnoglavi muhar, čeprav ne ustreza imenu, ki poudarja črnino.

Posebej zahtevno je ločevanje od belovratega muharja. Samice in mlade ptice obeh vrst so si zelo podobne, na območjih skupnega pojavljanja pa se vrsti tudi križata. Pri določitvi pomagata dobro viden vzorec peruti in repa ter glas; bežen pogled na rjavo zgornjo stran pogosto ni dovolj.

Tudi geografsko se barvni vzorec nekoliko razlikuje. Iberska podvrsta, ki gnezdi na Iberskem polotoku, ima pri samcu večjo belo čelno liso in svetlejšo trtico. Velikost ene lise zato ni povsod enaka; pri primerjanju fotografij je koristno upoštevati tudi območje nastanka posnetka.

Viri: Wikipedija: European pied flycatcher · Wikipedija: Trauerschnäpper

Preža, kratek polet in iskanje po rastlinju

Vejo, kol ali drugo izpostavljeno mesto uporablja kot prežo, s katere opazuje okolico. Ko zazna plen, se požene za njim. Takšno prestrezanje letečih žuželk je najbolj prepoznaven del njegovega hranjenja, vendar se lov ne konča v zraku.

Plen pobira tudi z debel, vej in tal. Zmore kratek let na mestu, med katerim žival pobere z lubja ali stene. S takšno kombinacijo načinov lova doseže tako žuželke v gibanju kot drobne živali, ki mirujejo na podlagi.

Večji plen lahko udarja ob trdo podlago, pri čemer odpadajo noge in tipalnice. Nekatere trde ostanke pogoltne, pozneje pa jih izloči skozi kljun v izbljuvku. To je sprimek težje prebavljivih delov hrane, ki ne zapustijo telesa skupaj z iztrebki.

Pri opazovanju je zato zanimivo slediti celotnemu zaporedju: sedenju, kratkemu izletu in ravnanju s plenom. Žival v kljunu je lahko ujeta med letom, lahko pa jo je ptica pravkar pobrala z veje ali tal. Ime muhar ne omejuje njene prehrane na muhe.

Viri: Wikipedija: Trauerschnäpper

Žuželke, pajki in občasno plodovi

Osnova prehrane so žuželke in drugi členonožci. Med njimi so gosenice, muhe, hrošči, mravlje, čebele, ose in pajki. Gosenice išče tudi v hrastovem listju. Jeseni lahko žuželčji jedilnik dopolni s plodovi in jagodičjem.

Mladičem prinaša raznovrsten plen: pajke, ličinke metuljev ter številne odrasle žuželke. Razmerja med njimi se razlikujejo med okolji in skozi sezono. Hrana odrasle ptice in hrana, ki jo nosi v gnezdo, zato nista nujno enako sestavljeni.

Lov je prilagodljiv tudi glede prostora. Nekatere žuželke prestreže med vejami, za drugimi preišče površine dreves in podrast. Različni načini nabiranja hrane mu omogočajo uporabo gozda, kjer se ponudba plena spreminja z razvojem listja in pojavljanjem posameznih skupin žuželk.

V opisanih raziskavah hranjenja so leteči plen pogosteje lovili v zgodnejšem delu sezone, maja in junija, pozneje, avgusta in septembra, pa se je povečal pomen lova na drevesih. S tem se spreminja način uporabe prostora, čeprav ptica še naprej ostaja predvsem žužkojeda.

Viri: Wikipedija: European pied flycatcher · Wikipedija: Trauerschnäpper

Dupla v gozdovih in selitvena pojavljanja v Sloveniji

Gnezdi v listnatih in mešanih gozdovih, uporablja pa tudi parke in vrtove. Posebej so zanj značilni hrastovi sestoji. Pomembna je ponudba votlin, saj gnezdo namesti znotraj drevesa ali v primerno gnezdilnico.

V Sloveniji je zelo redka, posamična gnezdilka. Pogosteje ga opazujemo med selitvijo po vsej državi, zlasti v svetlih listnatih gozdovih.

Široko gnezditveno območje zajema velik del Evrope in sega v zahodno Azijo. V Skandinaviji naseljuje tudi severne brezove gozdove. Vrsta tako uporablja različne gozdne združbe, skupna potreba pa ostaja prostor za gnezdo in lov drobnih nevretenčarjev.

Viri: DOPPS: Črnoglavi muhar · Wikipedija: European pied flycatcher · Wikipedija: Trauerschnäpper · Nyholm (2024): plenjenje in temperatura na Laponskem

Ritmično petje in kratki žvižgi

Samčevo petje je glasno, ritmično in melodično. Spomladi je značilen del zvočne podobe hrastovih gozdov na območjih, kjer gnezdi. Stični in opozorilni klic zveni kot kratek, lahko ponovljen žvižg whit.

Glas je povezan tudi s sporazumevanjem med partnerjema. Samice lahko prepoznajo petje lastnega samca. V raziskavah gnezditvenih odnosov so preverjali tudi njihovo odzivanje, kadar je samec vzpostavil drugo območje in tam privabljal novo partnerico.

Viri: Wikipedija: European pied flycatcher

Ena partnerica ali dve ločeni družini

Veliko samcev gnezdi z eno samico, pojavlja pa se tudi poliginija. Izraz pomeni, da ima samec v isti sezoni več partneric, pri črnoglavem muharju običajno dve. Takšna družinska ureditev vpliva na to, kako se razdeli pomoč pri hranjenju.

Samec lahko po začetku odlaganja jajc prve samice vzpostavi še drugo območje in poskuša privabiti drugo samico. Nato se pogosto vrne k prvi družini. Kadar sta gnezdi blizu, lahko skrbi za obe; pomoč drugi družini se lahko poveča tudi po odhodu prvega legla iz gnezda.

Raziskave oskrbe so pokazale, da druga samica pogosto prejema manj samčeve pomoči. Manjkajoči prispevek lahko nadomesti le deloma. Ob istem številu odraslih ptic tako niso vsa gnezda deležna enakega obsega hranjenja, kar je pomembno za razumevanje razlik v uspešnosti posameznih družin.

Viri: Wikipedija: European pied flycatcher · Wikipedija: Trauerschnäpper

Skrita skodelica iz bilk in lubja

Samica gnezdo zgradi v drevesni votlini ali gnezdilnici. Uporabi travo, bilke, drobne vejice, koreninice in koščke lubja; notranjost obloži z mehkejšim gradivom, tudi dlako ali perjem. Skodelica torej leži znotraj votline, ki jo obdaja od zunaj.

Jajca so svetlo modra in jih vali samica. Britanski podatki BTO kot običajno velikost legla navajajo šest do sedem jajc. Posamezno jajce meri približno 17 krat 13 milimetrov in tehta okoli 1,7 grama. Običajno je eno leglo na leto, drugo je izjemno.

Samec lahko samici prinaša hrano že med oblikovanjem para, odlaganjem jajc in valjenjem. Takšna oskrba dopolnjuje poznejše hranjenje mladičev. Pri družinah z več partnericami je lahko pomoč pri valjenju neenakomerno razdeljena.

Če samica med valjenjem prejema manj samčeve hrane, mora več časa porabiti za lastno prehranjevanje. V raziskavah je bila zmanjšana pomoč povezana z manj učinkovitim valjenjem in daljšim trajanjem te faze. Samčeva vloga se torej začne še pred pojavom lačnih mladičev.

Viri: Wikipedija: European pied flycatcher · Wikipedija: Trauerschnäpper · BTO: Pied Flycatcher

Od valjenja do prvih poletov

Po britanskih podatkih BTO valjenje običajno traja 13 do 14 dni. Mladiči se izvalijo nebogljeni in pokriti s puhom. Gnezdo navadno zapustijo približno 15,5 do 16,5 dneva po izvalitvi, ko je njihovo telo že precej drugačno kot v prvih dneh.

Hrano prinašata oba starša. Na poti v gnezdo se znova in znova vračata z drobnimi živalmi, ki jih mladiči potrebujejo za hitro rast. Njuno delo je vezano na trenutno ponudbo plena okoli gnezdišča in na razdelitev oskrbe med partnerjema.

Podatki BTO za ptice, ki dosežejo gnezditveno starost, navajajo značilno življenjsko dobo okoli dveh let in začetek gnezdenja pri enem letu. Najstarejša tam zabeležena obročkana ptica je dosegla devet let in sedem dni. Rekord predstavlja posamezen dolgoživ osebek, ne običajne starosti vrste.

Velikost legla se med območji razlikuje. V Nyholmovi laponski populaciji je bilo v popolnih leglih v dolgoletnem povprečju približno 5,5 jajca, iz njih pa so izleteli povprečno približno trije mladiči. Število odloženih jajc zato predstavlja začetno možnost vzreje, dejanski izplen pa oblikujejo razmere skozi celotno gnezdenje.

Viri: Wikipedija: European pied flycatcher · Wikipedija: Trauerschnäpper · BTO: Pied Flycatcher · Nyholm (2024): plenjenje in temperatura na Laponskem

Pomembno je ujeti čas obilja gosenic

Primerjava devetih populacij, ki so jo Burger in sodelavci objavili leta 2012, je pokazala izrazit sezonski upad deleža gosenic v hrani mladičev predvsem v hrastovih gozdovih. V toplejših letih je bil ta upad izrazitejši.

V drugih listnatih in iglastih sestojih niso ugotovili enakega vpliva pomladanske temperature na sezonsko spremembo prehrane. Mladiči so ob večjem deležu gosenic dosegali nekoliko višjo telesno maso. Usklajenost gnezdenja s ponudbo hrane je zato posebno pomembna tam, kjer ima obilje gosenic kratek sezonski vrh.

Viri: Burger in sodelavci (2012): sezonska prehrana mladičev

Nočna pot med Evropo in tropsko Afriko

Črnoglavi muhar je selivec na dolge razdalje in potuje tudi ponoči. Prezimuje predvsem v tropski Afriki, spomladi pa se vrača v evropske gozdove. Srednjeevropske ptice jeseni uporabljajo tudi jugozahodno smer prek Iberskega polotoka.

Spomladanska pot ni nujno natančen obrat jesenske. Vračanje v širši fronti prek Sredozemlja in jesenska pot prek Španije ter Portugalske tvorita tako imenovano zankasto selitev. Izraz opisuje različni prostorski poti v obeh smereh letnega potovanja.

Viri: Wikipedija: European pied flycatcher · Wikipedija: Trauerschnäpper

Votlina ne izključi plenjenja ali slabega vremena

V severnih gozdovih lahko gnezda plenijo male podlasice in hermelini. Nyholm je v švedski Laponski spremljal gnezdilnice v brezovem gozdu med letoma 1965 in 2019. Plenjenje je lahko prizadelo jajca, mladiče in včasih odrasle ptice, zlasti samice.

Najizrazitejši učinki so bili povezani z obdobji izjemno močnega plenjenja. Ko je raziskovalec izločil leta z več kot desetino izropanih gnezd, statistično zaznavne povezave s popolnim propadom gnezdenja ni več ugotovil. To kaže na velik pomen občasnih izrazitih dogodkov v tej severni populaciji.

V istem okolju je gnezdenje oviralo hladno vreme, posebno v kombinaciji z dolgotrajnim dežjem. Razmere so vplivale na več stopenj, od nastajanja jajc do oskrbe mladičev. V drevesni votlini je gnezdo skrito, vendar ostaja prehranjevanje staršev in mladičev povezano z dogajanjem v okoliškem gozdu.

Severno okolje povezuje muharja tudi z nihanjem številčnosti drugih živali. Podlasice in hermelini se prehranjujejo z malimi glodavci; ko se njihova številčnost po obdobju obilja močno zmanjša, plenilci iščejo drugo hrano, med katero so lahko jajca in mladiči v gnezdilnicah. Uspeh ptic je tako povezan s širšim gozdnim prehranjevalnim spletom.

Viri: Nyholm (2024): plenjenje in temperatura na Laponskem