Taščica: prepoznavanje, prehrana, gnezdenje in zima

Oranžen obraz, svetel trebuh in lisasti mladiči

Notranjski park navaja dolžino 12–15 centimetrov. Taščica je manjša in vitkejša od domačega vrabca. Odrasla ptica ima opečnato oranžen obraz, grlo in oprsje, umazano bel trebuh ter rjav hrbet in krila. Sivkasto rjavi boki prehajajo v modrosivo obrobo oranžne površine. Kljun je kratek in ozek, noge dolge ter tanke. Samec in samica imata podoben barvni vzorec. Mlade ptice so po prsih, ramenih in glavi rjavo lisaste.

Viri: Notranjski park — Taščica

Pogosta slovenska ptica in primerjava s slavcem

DOPPS taščico predstavlja kot zelo pogosto celoletno vrsto v Sloveniji in široko razširjeno evropsko ptico. Njena običajna okolja so gozdovi, parki in vrtovi. Gnezdo je lahko na tleh med listjem in travo, v brežini ali v deblu.

V istem pregledu je slavec opisan kot enotno rjava ptica z opečnato rdečim repom, brez taščičinega oranžnega oprsja. Slovenski slavec se jeseni odseli v Afriko in vrne aprila. Modra taščica ima spomladi modro grlo s črno-rdečim pasom na oprsju; pri nas ne gnezdi, temveč se pojavlja na selitvi. Podobno ime tako označuje drugo vrsto z drugačno barvno risbo in sezonskim pojavljanjem.

Viri: DOPPS — Taščica in druge ptice Slovenije

Jesenski prelet v solinah in gnezdenje ob Dragonji

Krajinski park Sečoveljske soline taščico navaja na preletu in prezimovanju. Največ jih opažajo oktobra, ko se ptice selijo proti prezimovališčem. Zadržujejo se predvsem ob Dragonji, občasno pa tudi na večjih nasipih z grmovjem, v trstičju, na območju Stojb in Rudnika v Sečovljah. Gnezdijo v višjih delih doline Dragonje, prva gnezdišča park umešča v bližino Škrlin.

Isti parkovni opis za Slovenijo navaja splošno zimsko razširjenost, umik iz planinskega in alpskega sveta ter prihod številnih prezimovalk s severa. Celoletna navzočnost vrste vključuje tako domače ptice kot sezonske obiskovalke. Obalni oktobrski višek se nanaša na opažanja v solinah.

Viri: Krajinski park Sečoveljske soline — Taščica

Iskanje nevretenčarjev in skodelasto gnezdo

Taščica na tleh išče žuželke, deževnike in majhne polže. Pri tem spusti krila, naredi nekaj hitrih sonožnih poskokov, potrese z repom in negibno obstane. Pozimi uživa tudi mehke plodove in semena; dolgotrajna debela snežna odeja oteži dostop do tal. Po slovenskem parkovnem opisu gnezdi od marca do junija. Samica splete skodelasto gnezdo iz odmrlega listja, trave in mahu ter ga obloži z dlako in perjem.

Viri: Notranjski park — Taščica

Britanski gnezditveni podatki in življenjska doba

BTO za britanska gnezda navaja običajno štiri do pet jajc in dva zaroda, izjemoma tri. Jajce meri približno 20 krat 15 milimetrov in tehta 2,4 grama. Vali samica, običajno 14–16 dni. Mladiči se izvalijo nerazviti in puhasti, gnezdo pa navadno zapustijo pri starosti 12,5–16 dni. Po isti zbirki se ptica praviloma prvič razmnožuje pri enem letu. Za osebek, ki doseže gnezditveno starost, navaja tipično življenjsko dobo dveh let.

Povprečna masa odraslih v britanski zbirki je 19 gramov. BTO taščico uvršča med muharje, v družino Muscicapidae. Britanske zimske številčnosti povečujejo ptice iz severne in vzhodne Evrope. Ob zelo hladnem vremenu se lahko več taščic hrani na isti ptičji mizi, vsaka pa skuša braniti najdeni vir hrane.

Viri: British Trust for Ornithology — Robin

Kaj razkrije merjenje oprsja in sive obrobe

Jovani, Avilés in Rodríguez-Sánchez so v raziskavi, objavljeni leta 2012, preučevali taščice v sredozemski populaciji pri Barceloni. Pri samcih in samicah je bilo drugo oranžno oprsje večje od prvega. V starejših starostnih skupinah se je površina oprsja pri samicah zmanjšala, pri samcih pa primerljivega zmanjšanja niso našli. Siva obroba je s starostjo postajala širša pri samcih, pri samicah pa ne. Raziskovalci so tako ugotovili starostne in spolne razlike v obsegu barvnih površin.

Merjenje barvnega kontrasta je pokazalo, da oranžno oprsje bolj izstopa ob sivi obrobi kot ob rjavem hrbtu. Ta razlika je bila prisotna pri obeh obravnavanih osvetlitvah. Avtorji zato predlagajo, da bi siva obroba lahko poudarjala oprsje kot signal pri teritorialnih srečanjih ali izbiri partnerja. To je predlagana funkcija barvnega okvirja. Mladiči prvo oranžno oprsje dobijo pri delni poletni menjavi perja, v drugem poletju pa zamenjajo celotno perje.

Viri: Jovani, Avilés in Rodríguez-Sánchez 2012 — Age-related sexual plumage dimorphism and badge framing in the European Robin

Zimski teritorij lahko varuje varen prostor za hranjenje

Cuadrado je v južni Španiji v zimi 1992–1993 primerjal prezimujoče taščice, ki so imele teritorij, s pticami brez njega. Med skupinama ni našel razlik v telesni masi, oceni maščobnih zalog, telesni kondiciji ali hitrosti hranjenja. Hipoteza, da teritorij zagotavlja predvsem donosnejše prehranjevališče, zato v tej primerjavi ni dobila podpore.

Lastnice teritorijev so večji delež časa preživele skrite in se hranile manj izpostavljeno, bliže zavetju. Rezultati so podprli razlago, da zimsko ozemlje daje predvsem varno in poznano območje za hranjenje ter primerno mesto za nočitev. Prehranska korist in varnost sta bili v raziskavi preverjeni kot dve ločeni možni razlagi teritorija; podprto je bilo zlasti zmanjšanje izpostavljenosti plenilcem.

Viri: Cuadrado 1997 — Why are migrant Robins territorial in winter?

Petje in obhodi med plodnim obdobjem samice

Tobias in Seddon sta leta 2000 objavila raziskavo vedenja parnih samcev taščice. Med plodnim obdobjem samice samci niso povečali velikosti teritorija, pogostosti parjenja ali neposredne navzočnosti ob samici. Pogosteje pa so peli in obhodili svoje ozemlje. Pri simuliranem vdoru so se v tem obdobju tudi hitreje približali preparatu vsiljivca in ga napadli.

Ko so raziskovalci samca za devetdeset minut odstranili s teritorija, so sosednji samci med plodnim obdobjem pogosteje vdirali kot pri primerjavah pred plodnim obdobjem oziroma kontrolnih primerih. Videti je bilo, da iščejo priložnost za parjenje z nezaščiteno samico. Vrnjeni samec je takoj povečal petje in obhode glede na kontrolne ptice. Avtorja sta zato predlagala, da petje sporoča njegovo navzočnost, povečana pozornost in napadalnost pa pomagata varovati očetovstvo.

Viri: Tobias in Seddon 2000 — Territoriality as a paternity guard in the European robin

Mestni hrup in nočno petje v Sheffieldu

Fuller, Warren in Gaston so aprila, maja in junija v letih 2005–2006 raziskovali petje na 121 mestnih lokacijah v Sheffieldu. Podnevi so zaznali pojoče taščice na 67 lokacijah; na osemnajstih od teh so pele tudi ponoči. Dodatna lokacija je imela petje samo ponoči. Povprečni dnevni hrup je bil na lokacijah z nočnim petjem približno 62,7 decibela, pri samo dnevnem petju pa 52,9 decibela.

Dnevni hrup je bil močnejši napovednik nočnega petja kot nočna osvetljenost. Več nočnih pevk je bilo v zelo temnih razmerah, pojoče ptice pa niso bile dosledno blizu svetlobnih virov. Avtorji so predlagali dve možnosti: ptice z nočnim petjem zmanjšajo čas petja proti zvočni konkurenci podnevi ali v tišjih nočnih razmerah dodajo več sporazumevanja. Za razlikovanje teh možnosti bi bilo treba dalj časa spremljati iste osebke. Primerjava ni potrdila ene same razlage za vsako nočno pevko.

Viri: Fuller, Warren in Gaston — Nočno petje mestnih taščic

Obnavljanje zalog med jesenskim postankom

Bozó in Bozóné Borbáth sta med letoma 2016 in 2020 spremljala jesenske taščice pri Kevermesu na jugovzhodu Madžarske. Območje je poraščal gozd oljčic z drugim grmovjem in drevjem. V analizi je bilo 725 obročkanih ptic, med njimi 126 ponovno ujetih. Taščice so območje prečkale pozneje kot druga madžarska postajališča.

Ponovno ujete ptice so na območju preživele od enega do šestnajst dni. Tiste, ki so ostale najmanj dva dni, so v povprečju pridobile 1,59 grama oziroma 9,5 odstotka mase; pri enodnevnih postankih je bila povprečna sprememba negativna, za 0,66 grama. Več padavin je bilo povezano z daljšim postankom, temperatura pa take povezave ni imela. Daljši čas med ulovoma je bil povezan z večjim pridobivanjem mase. Rezultati poudarjajo pomen manjših gozdnih zaplat in grmovja v kmetijski pokrajini med selitvijo.

Viri: Bozó in Bozóné Borbáth 2021 — Migration and stopover ecology of European Robins in an oleaster forest in southeastern Hungary

Za nadaljevanje selitve je pomembno tudi vreme

V raziskavi odhodnih odločitev iz leta 2001 so selečim se taščicam v naravi ponudili neomejeno hrano in spremljali spremembe mase pred odhodom. Deset ptic je ob dodatni hrani povečalo zaloge. Njihovo vedenje ni dalo enoznačnega odgovora, ali pri selitvi skušajo predvsem prihraniti čas ali zmanjšati energijski strošek prenašanja zalog.

Vpliv vremena pa je bil izrazit: znotraj verjetnega obdobja odhoda so izbrale razmere z vetrom v hrbet, visokim zračnim tlakom in brez padavin. Odhod torej v tem poskusu ni bil vezan samo na razpoložljivost hrane. Raziskovalci so preverjali povezavo med hitrostjo kopičenja zalog in zalogami ob odhodu, pomembne povezave pa niso našli. Ta rezultat je ustrezal energijski razlagi, drugi deli vzorca nalaganja zalog pa so dopuščali tudi pomen prihranka časa.

Viri: Dänhardt in Lindström 2001 — Optimal departure decisions of songbirds from an experimental stopover site and the significance of weather

Sveža hrana, kritje in čisto krmilno mesto

DOPPS taščici, kosu in brinovki priporoča jabolka, ovsene kosmiče ter rozine. Hrane ne kuhamo ali začinjamo in ne uporabljamo ostankov človeških obrokov. Talno krmišče naj bo dovolj odprto, da ptice opazijo približevanje plenilca, streha pa naj hrano varuje pred dežjem in snegom. Društvo svetuje bližino drevja ali grmovja, obenem pa vsaj dva metra odmika od višjih struktur, od koder bi jih lahko presenetila mačka.

Pred ponovnim dodajanjem hrane krmilno mesto očistimo, svežo hrano pa ponudimo v zmernih količinah. Ostanki in nečistoče so lahko vir okužb. Za naravne plodove DOPPS med primernimi rastlinami navaja jerebiko, rumeni dren, črni trn, glog in mokovec. Ko začnemo hraniti, po njegovem nasvetu nadaljujemo vsak dan do trajnejše otoplitve. Hranjenje društvo povezuje predvsem z opazovanjem ptic in razvijanjem odnosa do narave.

Viri: DOPPS — Hranjenje ptic

Spol, starost in velikost na prezimovališču

Catry in sodelavci so v raziskavi iz leta 2004 ugotovili, da med prezimujočimi taščicami na jugu Iberskega polotoka samice močno presegajo samce. Spol so določili z molekularnimi postopki. Takšna sestava podpira razlikovanje selitvenih poti med spoloma: samci in samice niso enako razporejeni po zemljepisni širini prezimovališč.

Razlike so našli tudi med življenjskimi okolji. Samice, mladi osebki in manjše ptice so bili pogostejši v okolju z razvitejšim grmovnim slojem, redkejši pa v gozdovih z malo podrasti. V gozdu prezimujoče taščice so imele po oceni prsnega mišičja boljšo telesno kondicijo kot ptice v grmovju. Avtorji so ugotovitve povezali z možnostjo, da večji in izkušenejši osebki s prevlado vplivajo na dostop do različnih okolij. Razlage s specializirano izbiro habitata niso mogli izključiti. Spol, starost in telesna velikost so bili torej povezani z zimsko razporeditvijo, vzrok pa ni bil dokončno razrešen.

Viri: Catry, Campos, Almada in Cresswell 2004 — Winter segregation of migrant European robins Erithacus rubecula in relation to sex, age and size

Skupinska nočitev v gostih iglavcih in bambusu

Harper je med letoma 1981 in 1983 v Cambridgeu opazoval skupinska prenočišča taščic. Našel je štiri: tri v gostih sestojih iglavcev in eno v bambusovi gošči. Ptice so jih uporabljale od sredine julija do začetka februarja; ob ponavljajočem iskanju v drugih delih leta takšnih skupin ni našel. Dve mesti sta bili uporabljeni v obeh obravnavanih zimah.

Ptice so prihajale in odhajale posamično, večinoma pred sončnim vzhodom ali po zahodu. Pri prenočišču so se pogosto preganjale in spopadale, v pregonu je sodelovalo do enajst ptic. Slišati je bilo ponavljajoče kratke klice in odlomke petja. V skupinah je bilo zelo malo teritorialnih ptic ali jih sploh ni bilo. V spremljani krajevni populaciji so po končani avgustovski menjavi perja samostojna ozemlja branili osebki obeh spolov. V začetku januarja so se začeli oblikovati pari; obstajale so tudi neparne samice, ki so se potikale in iskale partnerja.

Viri: Harper 1986 — Communal roosting by Robins Erithacus rubecula

Škotske nočitve in tveganje plenjenja

Swann je pri šestih prenočiščih v Aberdeenshiru opisal drugačen zimski vzorec. Taščice so zapuščale svoja ozemlja z gostim grmovjem in živimi mejami ter se zbirale na skupnem mestu. Pet prenočišč je bilo v primestnem okolju, eno na podeželju. Viška sta bila oktobra in novembra ter konec januarja in februarja, ob vzpostavljanju oziroma razpadanju zimskih teritorijev.

Prenočišča so privabljala lesne sove, skobce in domače mačke. Po zmotitvi v temi so se taščice le nerade premaknile, mesta pa so uporabljale naprej kljub plenjenju in motnjam opazovalcev. Avtor je zato podvomil, da je glavna korist takšne nočitve zmanjšanje nevarnosti plenilcev. Predlagal je tudi pomen medsebojnega zaznavanja krajevne gostote, vendar je to ostalo razlaga vedenja, ne neposredno dokazan namen zbiranja.

Viri: Swann 1975 — Communal Roosting of Robins in Aberdeenshire