Dnevni pavlinček v Sloveniji: gosenica, očesne lise in prezimovanje

Kje in kdaj ga srečamo v Sloveniji

Notranjski park dnevnega pavlinčka opisuje kot pogosto vrsto od obale do visokih gora. Srečujemo ga na gozdnatih rečnih bregovih, vlažnih travnikih, pašnikih in drugih predelih s koprivami. V njegovem slovenskem opisu poletna generacija leta od junija do oktobra. V vročem in sušnem delu poletja lahko nastopi premor dejavnosti. Odrasli osebki prezimijo in se znova pojavijo od marca do maja naslednjega leta.

Zimska skrivališča so drevesna dupla, jame, podstrešja in kleti. Spomladi obiskuje tudi vrbove mačice, kjer sesa nektar. Gosenice se hranijo z veliko koprivo, naveden pa je tudi hmelj.

Viri: Notranjski park — Dnevni pavlinček

Krilne lise, temna spodnja stran in gosenice

Urbanatura navaja razpon kril od petdeset do šestdeset milimetrov. Zgornja stran je rdečkastorjava, ob robovih svetlejša, zadnji krili pa imata širši svetli pas. Robovi kril so nazobčani. Očesni vzorec sprednjega krila vključuje rdečkasto jedro, črno piko, bele lise in modrikast del. Na zadnjem krilu je oko na svetlejši podlagi, s črnim srednjim delom in modrim poljem. Ko metulj zapre krila, pokaže temnorjavo spodnjo stran s črnim vzorcem.

Jajčeca so zelena in rebrasta ter odložena v skupinah. Mlada gosenica je sprva zelenkasta z veliko črno glavo. Pozneje je črna, z belimi pikami in izrazitimi trnastimi izrastki. Skupine na koprivah obdaja svilnata preja. Buba je lahko zelenkasta ali sivorjava, z manjšimi izrastki. Urbanatura vrsto povezuje s sončnimi gozdnimi robovi, potmi, mejicami, parki in travniki; odrasle osebke pogosto opazimo, ko se grejejo na prodnati poti.

Viri: Urbanatura — Dnevni pavlinček

Slovenski seznam in starejše znanstveno ime

Verovnikov prenovljeni seznam dnevnih metuljev Slovenije iz leta 2019 vključuje vrsto Aglais io. V starejših raziskavah jo najdemo pod imenom Inachis io; pri uporabi raziskovalnih rezultatov je zato treba prepoznati isto vrsto tudi v starejšem naslovu.

Viri: Verovnik — Prenovljeni seznam dnevnih metuljev Slovenije, 2019 · Pullin 1986 — Effect of photoperiod and temperature on the life-cycle of different populations of the peacock butterfly Inachis io

Od jajčeca do viseče bube

Paolo Mazzei je leta 2025 objavil razvojno serijo, pri kateri je velik del fotografij nastal v vzreji s poreklom iz Roviga. Opisal je pet larvalnih starosti. Jajčeca so sodčasta, s sedmimi do devetimi svetlejšimi vzdolžnimi rebri; na vrhu ostane gladko območje. Samica jih odloži predvsem na spodnjo stran listov v večplastnem skupku. Pri razvoju zarodka postanejo temnejša.

Prva gosenica je rumenkasta s črno, sijočo glavno kapsulo. Med hranjenjem se temni. Skupina prede svilnato podlago, ob hranjenju pa za njo lahko ostanejo žile lista in preja. Pred levitvijo gosenice obstanejo in nehajo jesti. V tretji starosti postaneta očitna skoraj črno telo in drobna bela pikčavost. V zadnji starosti se skupina postopoma razide, posamezne gosenice pa poiščejo mesto za zabubljenje.

Zrela gosenica se z zadnjim parom panožic obesi na svilnato blazinico z glavo navzdol. Ko se koža razpre, se iz nje osvobodi buba. Novo izlegli metulj pozneje visi ob bubi in razprostre krila. Barva bube sega od rumenkastozelene do temnejše sivorjave. Dan pred izleganjem skozi ovoj bube že postanejo vidne rdečkaste krilne ploskve z očesnimi lisami. V Mazzeijevi vzreji se je večina metuljev izlegla zjutraj. Pri razprostiranju kril potrebujejo prostor pod bubo; ovira pod njimi lahko povzroči deformacijo kril.

Viri: Paolo Mazzei — Metamorfosi: Aglais io, 2025

Kaj očesne lise naredijo plenilcu

Vallin in sodelavci so leta 2005 objavili švedski poskus s štiriinpetdesetimi plavčki in enakim številom pavlinčkov. Pticam so ponudili metulje z vidnimi ali prebarvanimi očesnimi lisami ter z omogočeno ali onemogočeno zvočno obrambo. Kontrolnim metuljem so barvo nanesli drugam oziroma posegli v drugo krilo. Vsaka ptica je sodelovala v enem poskusu, vsak metulj pa je bil izpostavljen eni ptici.

Med štiriintridesetimi metulji z ohranjenimi očesnimi lisami je bil ubit en osebek, med dvajsetimi s prekritimi lisami pa trinajst. V tem poskusu prisotnost zvoka ni značilno izboljšala preživetja. Ujeti metulji so bili pojedeni brez oklevanja. Očesne lise so torej delovale z zastraševanjem, ne kot opozorilo na neužitnost.

Pred prvim napadom je metulj navadno ostal skrit in miren do neposredne bližine ptice ali dotika. Nato je sunkovito odpiral krila. Pri ponovnem srečanju je obrambo začel z večje razdalje. Večina osebkov je med odzivom obrnila telo proti ptici. Poskus je potekal pri temperaturi, ki je omejevala pobeg z letenjem.

Viri: Vallin in sodelavci 2005 — Prey survival by predator intimidation: an experimental study of peacock butterfly defence against blue tits

Kakovost koprive vpliva na razvoj

Audusseau, Kolb in Janz so leta 2015 primerjali gosenice treh vrst na koprivah z različnimi razmerji dušika in fosforja. Uporabili so kontrolne rastline, rastline z dodanim dušikom, s fosforjem ter z obema hraniloma. Pavlinčkove gosenice so izvirale iz sedmih skupkov jajčec najmanj treh samic. Gojili so jih posamično pri dvajsetih stopinjah Celzija.

Pri pavlinčku se čas razvoja do zabubljenja med hranilnimi obravnavami ni značilno razlikoval. Bube so bile težje pri hranjenju s koprivami, ki so dobile samo fosfor. Pri koprivovem pisančku je bil odziv drugačen: dušik je pospešil razvoj in povečal maso.

Pri obeh spolih pavlinčka je čas razvoja odražal tudi velikostne razlike: samci so se zabubili hitreje. Preživetje v poskusu ni bilo povezano z gnojilno obravnavo. Pavlinčkove gosenice so imele višje telesno razmerje dušika in fosforja od drugih dveh vrst. Pri gosenicah, hranjenih na koprivah z dodatnim dušikom, se je povečala vsebnost dušika v telesu, pri bubah pa primerljive razlike ni bilo.

Viri: Audusseau, Kolb in Janz 2015 — Plant Fertilization Interacts with Life History: Variation in Stoichiometry and Performance in Nettle-Feeding Butterflies

Toplota in dolžina razvojnega obdobja

Bryant, Thomas in Bale so v raziskavi iz leta 1999 vzrejali gosenice štirih pisančkov pri stalnih in izmeničnih temperaturah. Samice za pridobivanje jajčec so zbrali spomladi leta 1995 v okolici univerze v Birminghamu. Med obravnavami so bile stalne temperature od deset do trideset stopinj ter dnevno izmenjevanje toplejšega in hladnejšega obdobja.

Pri pavlinčku je višja stalna temperatura skrajšala razvoj, vendar so bile bube pri nižjih razvojnih temperaturah težje. Pri isti temperaturi so bile samice težje od samcev.

Tabela raziskave za pavlinčka pri stalnih 15,4 stopinje navaja povprečno maso bub 497,37 miligrama, pri 29,7 stopinje pa 304,95 miligrama. Pri 20,8 stopinje so samci tehtali povprečno 486,84 miligrama, samice pa 545,62 miligrama. V izmeničnem režimu s povprečjem 19,9 stopinje je bila skupna povprečna masa 471,22 miligrama. To so mase bub, ne odraslih metuljev.

Viri: Bryant, Thomas in Bale 1999 — Comparison of development and growth of nettle-feeding larvae of Nymphalidae under constant and alternating temperature regimes

Gosenice se grejejo na soncu

Terenski poskus istih raziskovalcev iz leta 2002 je neposredno primerjal sončno in zasenčeno okolje. Potekal je spomladi in poleti leta 1996. Gosenice iz samic, ujetih pri Birminghamu, so namestili na koprive v mrežastih kletkah; eno skupino kletk je prekrival senčilni šotor. Za pavlinčka so v vsako kletko dali skupino petdesetih mladih gosenic.

Na odprtem so pavlinčki zaključili razvoj približno deset odstotkov hitreje kot v senci. Povprečni čas je bil 72,5 dneva na odprtem in 80,2 dneva v zasenčeni obravnavi. Povprečna zračna temperatura se je med mestoma razlikovala za 0,7 stopinje. Skupine starejših gosenic so čez dan spreminjale položaj na rastlini, zasenčene pa so bile praviloma manj gibljive. Koprivo so redko zapustile, razen ko so iskale mesto za zabubljenje.

Začetek poskusa je spremljalo hladno, mokro vreme s slano. V prvih dveh tednih so tri skupine pavlinčkov v senci in ena na odprtem poginile ali izginile.

Viri: Bryant, Thomas in Bale 2002 — The influence of thermal ecology on the distribution of three nymphalid butterflies

Zakaj se letni cikli med kraji razlikujejo

Pullin je leta 1986 primerjal tri populacije pavlinčka iz območja prehoda med eno in dvema generacijama. V javnem izvlečku raziskave navaja, da se odziv odraslih na dolžino dneva pri vstopu v mirovanje med populacijami razlikuje. Razlike so bile prisotne tudi med osebki iste populacije; s selektivno vzrejo je bilo mogoče prag odziva spremeniti.

Nasprotno se razvojna hitrost treh populacij pri preizkušenih temperaturah od petnajst do sedemindvajset stopinj ni značilno razlikovala. Pri isti temperaturi so bile podobne tudi mase bub.

Viri: Pullin 1986 — Effect of photoperiod and temperature on the life-cycle of different populations of the peacock butterfly Inachis io

Hranjenje pred zimo in maščobne zaloge

Pullinov laboratorijski poskus, objavljen leta 1987, je preveril vpliv časa hranjenja odraslih metuljev pred zimskim mirovanjem. Pri pavlinčku je masa trebušnih maščob naraščala do petnajstega dne hranjenja. V tem obdobju je naraščal tudi delež maščob v suhi masi. Osebki s kratkim obdobjem hranjenja so v prezimovanje vstopili z manjšo maso in jo nato sorazmerno hitreje izgubljali.

Vsi pavlinčki, ki so se hranili nič ali en dan, so poginili v sto šestdesetih dneh. Od tistih, ki so se hranili tri dni, jih je to obdobje preživelo manj kot polovica. Med osebki s sedmimi do petnajstimi dnevi hranjenja jih je bilo po istem času živih več kot devetdeset odstotkov. Pri enodnevnem hranjenju je bila začetna sveža masa povezana z dolžino preživetja.

Viri: Pullin 1987 — Adult feeding time, lipid accumulation, and overwintering in Aglais urticae and Inachis io

Sončna mesta in ozemeljsko vedenje samcev

Dennis je marca leta 2003 v parku The Carrs v britanskem Wilmslowu spremljal pavlinčka in dve sorodni vrsti. Samci so se vračali na izbrana mesta, patruljirali in se odzivali na vsiljivce. Ozemlja so bila pri gozdnih robovih ali vogalih; na sredini odprte trate jih ni našel. Pavlinčki so za posedanje uporabljali krtine, gola tla in tudi betonski podstavek nekdanje klopi.

Toplejša mesta pri vrhu pobočja so bila pogosteje zasedena od nižjih mest ob reki. Pavlinčki so v opazovanem prostoru posebej pogosto uporabljali betonski podstavek. Bele ploščice, ki jih je raziskovalec postavil ob njem, jih niso privabile. Ob močnem vetru je en samec sedel globoko v zavetni vdolbini zemeljskega brega, čeprav je imel od tam omejen razgled.

Ko so se aprila temperature v senci dvignile nad triindvajset stopinj, se je delež pavlinčkov, opaženih na rastlinskih površinah, povečal s šestnajst na petinštirideset odstotkov. Raziskovalec je pri vseh treh vrstah opazil usmerjanje telesa glede na sonce. Med sončenjem so spodnji robovi zadnjih kril in zadek pogosto ležali ob podlagi; nekateri metulji so se s krili oprijeli izbočene površine krtine.

Viri: Dennis 2004 — Landform resources for territorial nettle-feeding Nymphalid butterflies: biases at different spatial scales

Gosenice v prehranskem spletu

Audusseau in sodelavci so v letih 2017 in 2018 na devetnajstih švedskih mestih zbrali 6777 gosenic štirih vrst, med njimi 2259 pavlinčkov. Iz vzrejenih gosenic so določili njihove parazitoide: muhe in osice, katerih razvoj v gostitelju povzroči njegovo smrt. Pavlinčkove gosenice so med drugim gostile muhe Pelatachina tibialis in Sturmia bella ter osico Phobocampe confusa. Tabela navaja 207 pavlinčkov, iz katerih so pridobili Pelatachina tibialis, 105 s Sturmia bella in 197 s Phobocampe confusa.

Delež parazitiranih pavlinčkov je bil v južni pokrajini Skåne 37 odstotkov, v stockholmski pa 17,4 odstotka. Sezonski potek je imel vrh ob koncu julija. Pri pavlinčku je bil delež povezan tudi s sestavo drugih vrst gosenic na istem mestu: ob koprivovem pisančku je bil nižji, ob Araschnia levana pa višji. Avtorji to razlagajo kot možno posredno povezavo prek skupnih naravnih sovražnikov.

Med parazitoidi, vzrejenimi iz pavlinčkov v tej raziskavi, ni bilo predstavnikov družine Braconidae. Smrtnost iz neznanih razlogov so obravnavali posebej, zato je niso v celoti pripisali parazitoidom.

Viri: Audusseau in sodelavci 2021 — Rewiring of interactions in a changing environment: nettle-feeding butterflies and their parasitoids