Dolgokrili netopir: prepoznava, slovenska kotišča, prehrana in sezonske selitve

Majhna ušesa in dolge, ozke prhuti

Dolgokrili netopir, Miniopterus schreibersii, je srednje velika vrsta. Društvena predstavitev SDPVN opisuje siv do sivorjav kožuh, kratek gobček in izrazito izbočeno čelo. Njegova ušesa so zelo majhna in trikotna: komaj segajo nad dlako na glavi. Dolge in ozke prhuti so povezane s hitrim letom. Društvo povzema hitrost do 60 kilometrov na uro.

Posebnost prstov na koncu prhuti je zelo dolg zadnji členek. Ko netopir prhuti zloži, se konica prepogne nazaj. Ta zgradba mu daje značilen videz zložene prhuti. Čez leto je močno vezan na jame. Slovenski opis med lovskimi mesti navaja gozdne robove, prostor nad vodo in okolico cestnih svetilk. Pri nas porodniške skupine uporabljajo tudi podstrešja in kleti.

SDPVN Škocjanske jame navaja kot največje slovensko kotišče in prezimovališče te vrste. V povzetku Presetnikovega podatka iz leta 2016 omenja do pet tisoč prezimujočih osebkov. Društvo sezonske premike opisuje v razponu 40–100 kilometrov; slovenski rekord 83 kilometrov pripisuje Presetniku in sodelavcem iz leta 2009.

Viri: SDPVN: Dolgokrili netopir

Jesenska oploditev in odloženo nadaljevanje razvoja

Fulgencio Lisón v strokovni predstavitvi španskega Museo Nacional de Ciencias Naturales opisuje parjenje jeseni in oploditev neposredno po njem. Razvoj zarodka se nato ustavi v stopnji blastociste. Vgnezdenje v maternico in nadaljevanje razvoja nastopita šele spomladi. Pri dolgokrilem netopirju je tako odloženo vgnezdenje že oplojenega zarodka. Lisónov pregled dolgokrilega netopirja označuje za edino evropsko vrsto netopirja s takšnim odloženim vgnezdenjem.

Po istem pregledu samice spolno dozorijo v drugem letu življenja. Porodniške kolonije sestavljajo predvsem samice, ki se zvesto vračajo v znana kotišča. Običajno skotijo enega mladiča. Lisón za špansko območje navaja rojstva konec junija in v začetku julija; za jugovzhod države pa zgodnejši čas, konec maja in na začetku junija. Slednji zapis posebej označuje kot osebno opažanje.

Rast mladičev v pregledu povzema po Serra-Cobovi raziskavi: obdobje rasti je navedeno kot 37–41 dni. Pri življenjski dobi razlikuje evropski največji zapis šestnajstih let od desetletnega zapisa iz Katalonije.

Viri: Lisón: Murciélago de cueva, reproducción; Enciclopedia Virtual de los Vertebrados Españoles

Nočna lovišča so lahko daleč od dnevne jame

Vincent, Némoz in Aulagnier so v južni Franciji spremljali breje in doječe samice. Raziskava iz leta 2011 kaže, da je lahko lovsko območje oddaljeno od dnevnega zatočišča: razdalje med dnevnim zatočiščem in lovskimi območji so bile 4,1–29,2 kilometra. Pri preletih so ocenili hitrosti 40–50 kilometrov na uro. Posamezna samica je uporabljala od enega do devet manjših lovskih območij.

Breje samice so v tem vzorcu povprečno zapustile jamo 59 minut po sončnem zahodu, doječe pa 42 minut po njem. Povprečen povratek je bil pri brejih 140 minut pred sončnim vzhodom, pri doječih 113 minut. Nočna dejavnost je povprečno trajala 333 oziroma 366 minut. Raziskovalci niso opazili začasnih nočnih povratkov v dnevno jamo.

Na lovskih mestih so samice izbirale višje mejice, gozdne robove in razdrobljen gozd. V raziskavi so med osvetljenimi lovskimi mesti uporabljale bele cestne svetilke. Urbano okolje je bilo glede na njegovo razpoložljivost močno izbrano, prav tako sadovnjaki in parki. Gosti borovi sestoji niso bili prednostna lovišča.

Viri: Vincent, Némoz in Aulagnier 2011: Activity and foraging habitats of Miniopterus schreibersii in southern France

Raziskava prehrane v severovzhodni Sloveniji

Primož Presetnik in Stéphane Aulagnier sta v članku iz leta 2013 objavila raziskavo prehrane dolgokrilega netopirja v severovzhodni Sloveniji. Javni izvleček izrecno opisuje ostanke plena v iztrebkih iz zatočišča, vzorčene od pomladi do jeseni leta 2000. Metulji so predstavljali glavnino prehrane čez celotno raziskovano obdobje: njihov povprečni prostorninski delež je znašal 79 odstotkov.

Po padajočem pomenu so sledili mrežekrilci, predvsem tenčičarice, z 9,2 odstotka, dvokrilci s 7,4 odstotka, mladoletnice z 2,2 odstotka in hrošči z 1,4 odstotka povprečnega prostorninskega deleža. Največja raznolikost prehrane je bila konec oktobra. Avtorja dolgokrilega netopirja opisujeta kot lovca letečega plena, specializiranega predvsem za metulje, ki lahko izkoristi tudi druge sezonsko obilne žuželke.

V izvlečku sta navedla majhen do srednje velik krilati plen, z dolžino kril od dva do osemnajst milimetrov. Večina ugotovljenega plena so bile žuželke s slušnimi organi.

Viri: Presetnik in Aulagnier 2013: The diet of Schreiber’s bent-winged bat in northeastern Slovenia; neposredno prebrani javni izvleček

Metulji in kmetijski škodljivci v evropskem vzorcu

Aizpurua in sodelavci so v raziskavi, objavljeni leta 2018, preiskali prehrano dolgokrilega netopirja na šestnajstih južnoevropskih mestih. V iztrebkih so zaznali več kot dvesto vrst plena, med njimi 44 vrst, znanih po škodi na kmetijskih rastlinah. Prevladovali so metulji, zlasti družini sovk in pedicev. Med prepoznanim plenom so bili tudi dvokrilci, hrošči, mrežekrilci, kobilice in mladoletnice.

Tabela plena med drugim navaja Agrotis segetum, povezanega s korenovkami in žiti, Ostrinia nubilalis, povezanega s koruzo, ter Prays citri, povezanega z agrumi. Vključena sta bila tudi borov škodljivec Thaumetopoea pityocampa in voščena vešča Galleria mellonella, katere ličinke poškodujejo satje. Posamezne vrste plena so se med kraji razlikovale; v dveh krajih so namesto metuljev prevladovali hrošči oziroma dvokrilci.

Večji delež intenzivnih kmetijskih površin okoli kolonij je bil povezan z manjšo prehransko raznolikostjo. Na območju agrumov je bil Prays citri glavni plen v osmih od desetih analiziranih osebkov. Avtorji so ugotovili potencial za biološko zatiranje škodljivcev, za merjenje dejanskega zmanjšanja škode na pridelkih pa izrecno predlagajo nadaljnje poskuse.

Viri: Aizpurua in sodelavci 2018: Agriculture shapes the trophic niche of a bat preying on multiple pest arthropods across Europe

Vračanje v rojstno kolonijo in srečevanje drugod

Rodrigues in sodelavci so leta 2010 objavili portugalsko raziskavo zvestobe kolonijam. V času vzreje mladičev se je vseh 283 ponovno ujetih osebkov, označenih v rojstnem kotišču, vrnilo v isto zatočišče. Med njimi so bili netopirji v drugem letu in starejši osebki. Mlade živali so zunaj porodniškega obdobja obiskovale tudi zatočišča drugih kolonij.

Pri odraslih samicah je bilo 99,5 odstotka ponovnih ulovov v porodniškem času v istem kotišču kot prej. Tudi samci, navzoči v porodniških kolonijah, so bili močno vezani na znano skupino: 93,7 odstotka ponovnih ulovov je bilo v prejšnji koloniji. Vendar so samci kolonijo zamenjali pogosteje kot samice. Zunaj porodniškega časa so osebki obeh spolov redno obiskovali tuja zatočišča.

Sezonski premiki omogočajo srečevanje živali iz različnih kolonij v paritvenih zatočiščih. V raziskavi so bile ocenjene možnosti takšnega srečevanja manjše pri bolj oddaljenih kotiščih. Pomembna je bila tudi razpoložljivost vmesnih jam: bližina kolonij sama ni pojasnila vseh razlik. Avtorji za varstvo poudarjajo ohranjanje paritvenih zatočišč ter spremljanje posameznih porodniških kolonij, ki jih prihod samic od drugod le redko dopolnjuje.

Viri: Rodrigues in sodelavci 2010: Behavioural determinants of gene flow in the bat Miniopterus schreibersii; javna avtorska kopija

Evropske kolonije vključujejo domače in priseljene osebke

Wright in sodelavci so leta 2020 raziskali selitve dolgokrilega netopirja v Evropi. Vzorci dlake in krilne opne iz dvajsetih mest so pokazali, da so bili v kolonijah skupaj osebki, katerih dlaka je ustrezala lokalnemu območju, in osebki z izvorom drugod. Približno 72 odstotkov analiziranih netopirjev je bilo po tej presoji lokalnih. Raziskava je zajela spomladanske in jesenske vzorce iz leta 2015.

V vzhodni Evropi so ugotovili večjo verjetnost nelokalnega izvora kakor v zahodnem delu preučenega območja. Med samci in samicami niso pokazali razlike v selitvenem vedenju. Rezultati podpirajo mešanje osebkov iz različnih območij v skupnih zatočiščih, tudi če je večina članov kolonije krajevna.

Avtorji omenjajo možne premike prek alpskega in balkanskega območja ter povezave med celinsko Italijo in Sardinijo. To so možni izvori, ocenjeni iz lastnosti dlake in krilne opne, ne poti neposredno spremljanih netopirjev. Sklep raziskave je varstveno konkreten: evropske kolonije je treba obravnavati kot povezano mrežo. Motnja v enem zatočišču lahko prizadene tako krajevne osebke kot selivce iz drugih območij; varovanje nekaj velikih kolonij zato ne zajame celotne mreže.

Viri: Wright in sodelavci 2020: Hydrogen isotopes reveal evidence of migration of Miniopterus schreibersii in Europe

Telesne zaloge v katalonskem prezimovališču

López-Roig, Piera in Serra-Cobo so leta 2024 objavili raziskavo prezimovanja v jami Daví v Kataloniji. Zajeli so podatke iz obdobja 1998–2017, pri čemer so primerjali stanje ob začetku zime, ob koncu prezimovanja in v zgodnjem obdobju dejavnosti. Telesno kondicijo so ocenjevali glede na velikost osebka in čas ulova. Ta kazalnik se je skozi preučevana leta znižal pri obeh spolih.

Samice so imele nižjo ocenjeno telesno kondicijo kot samci v vseh treh preučenih obdobjih. Raziskava je vključevala 1.589 osebkov, 781 samic in 808 samcev. Jesenske temperature ter najnižje in povprečne zimske temperature so v preučevanem času naraščale. Toda za samo obdobje prezimovanja avtorji niso ugotovili vpliva najnižjih, povprečnih ali najvišjih temperatur na telesno kondicijo.

Več dni s temperaturo pod ničlo je bilo povezano s slabšo kondicijo ob koncu prezimovanja. Povprečna dnevna izguba mase med prezimovanjem je bila približno 35 miligramov, v obdobju po njegovem koncu pa 43 miligramov. Avtorji manjše zaloge ob začetku zime obravnavajo v povezavi s segrevanjem in kot možno prilagoditev energijski porabi.

V opisu vrste v isti raziskavi je navedena masa 10–18 gramov in dolžina podlakti 45–48 milimetrov. Med podzemnimi zatočišči poleg naravnih jam navajajo tudi opuščene rudniške rove.

Viri: López-Roig in sodelavci 2024: Thinner bats to face hibernation as response to climate warming

Primerjava prhuti in klicev dveh slovenskih populacij

V glasilu Glej, netopir! iz leta 2004 je Maja Zagmajster povzela diplomsko raziskavo iz leta 2002 o dolgokrilem netopirju. Primerjala je morfologijo prhuti in eholokacijo osebkov iz Škocjanskih jam ter Gradu na Goričkem. Samci iz Gradu so imeli nekoliko manjše mere prhuti kot samci iz Škocjanskih jam. V njihovih eholokacijskih klicih pa razlike niso bile ugotovljene.

Pri osebkih iz Škocjanskih jam so bile samice lažje od samcev in so imele manjši razpon prhuti. Hkrati so imele relativno daljšo konico prhuti z večjo relativno površino. Njihovi klici so bili krajši, frekvenca največje energije pa višja kot pri samcih. Klici so bili posneti v primerljivih razmerah, v prostoru za letenje.

Viri: Zagmajster 2004: povzetek diplome o morfologiji prhuti in eholokaciji dolgokrilega netopirja, Glej, netopir! 1(1), str. 25

Zimski lov zunaj bolgarske jame

Toshkova in sodelavci so v raziskavi iz leta 2023 preučevali dolgokrile netopirje iz jame Razhishkata v bolgarskem gorovju Balkan. Zimski vzorci iz leta 2021 so pokazali, da so se netopirji hranili zunaj jame. Med zaznanim plenom niso našli značilnih jamskih žuželk. Kolonija je bila približno tristo metrov od vhoda; ob koncu raziskave se je zaradi poplavljanja premaknila na bolj suho mesto. Jama leži na nadmorski višini 575 metrov. Opazovana skupina je januarja štela približno šeststo osebkov, marca pa do dva tisoč.

V okolici jame so bili dvokrilci najštevilčnejše ujete žuželke, v prehrani pa so imeli pomembno mesto metulji in kožekrilci. Mikroskopsko prepoznani ostanki so vključevali tudi mladoletnice, hrošče, stenice in pajke. V molekularnih rezultatih so bili med metulji ugotovljeni Conistra vaccinii in Eupsilia transversa. Zimska prehrana se je med vzorčenimi obdobji spreminjala.

Prepoznali so tudi plen z dnevno dejavnostjo, med drugim nekatere čebele, ose in muhe. Avtorji zato dopuščajo dnevni lov ali premik dejavnosti proti mraku, vendar to označujejo kot domnevo. Večina najpogostejših zaznanih metuljev je nočnih; v tej regiji so po opažanjih avtorjev pozimi dejavni, kadar je večerna temperatura nad ničlo. V najhladnejšem obdobju se je pod kolonijo nabralo najmanj iztrebkov.

Viri: Toshkova in sodelavci 2023: Snacking during hibernation? Winter bat diet and prey availabilities, a case study from Iskar Gorge, Bulgaria