Duplar: sivi golob starih dreves in odprtih polj

Temne oči in kratke krilne proge

Duplar meri približno 28–32 centimetrov, razpon kril pa znaša okoli 60–66 centimetrov. Njegova sivina je modrikasta, na prsih se pojavlja nežno rožnat oziroma vijoličast odtenek. Vratna peresa se na svetlobi zelenkasto ali vijoličasto lesketajo. Takšen lesk je odvisen tudi od kota opazovanja, zato na zasenčeni ptici ni vedno enako opazen.

Kljun je rožnat s svetlejšo, rumenkasto konico, oči pa delujejo izrazito temne. Na zaprtem krilu sta dve kratki črni oznaki. Ob koncu repa poteka temnejši pas. Samec in samica sta si po barvi zelo podobna, samec je navadno nekoliko večji. Mladi osebki še nimajo izrazitega kovinskega leska na vratu odraslih.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Stock dove · Sodelavci Wikipedije: Hohltaube

Kako ga ločimo od grivarja in mestnih golobov

Grivar je večji in ima svetlejšo šarenico. Odraslega grivarja dodatno označujeta bela vratna lisa in bela krilna oznaka, ki je posebej dobro vidna v letu. Duplarjeva krila ostanejo pretežno siva. Pri primerjavi zato poleg velikosti poglejmo tudi oči, vrat in zgornjo stran kril; to so različni znaki iste prepoznave.

Skalni golob v značilni divji opravi ima bel trtični predel in dve daljši, bolj sklenjeni temni krilni progi. Duplar ima siv trtični predel ter krajši progi. Pod krili je siv, medtem ko je spodnja stran kril skalnega goloba svetlejša. Njegove temne oči so še ena uporabna razlika. Mestni golobi so po perju zelo raznoliki, zato je posebej koristna kombinacija več znakov.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Stock dove

Nizko gruljenje in svatovski let

Duplar se oglaša z nizkim, ponavljajočim se gruljenjem. Zvok lahko ponazorimo kot »ou-vou« ali »hu-ru«, ki se ritmično ponavlja. V primerjavi z bolj razgibanim grivarjevim gruljenjem je duplarjevo oglašanje preprostejše. V času gnezdenja lahko glas opozori na skritega samca v drevesih, še preden med vejami opazimo sivo ptico.

Let je hiter in poteka z enakomernimi zamahi. Med svatovanjem lahko samec v krožnem letu glasno zaploska s krili. Razkazuje se tudi na vodoravni veji: napihne vrat, nekoliko povesi krila in razpre rep. Pri dvorjenju se ptici priklanjata, dotikata s kljunoma in si urejata perje. Takšni stiki so del približevanja pred parjenjem.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Stock dove · Sodelavci Wikipedije: Hohltaube · Sodelavci Wikipedije: Pigeon colombin

Dupla za gnezdo, odprta tla za hrano

Duplar uporablja starejše gozdove z dovolj votlimi drevesi, vendar so pomembne tudi bližnje odprte površine z nizkim rastlinjem. Ustreza mu prehod med gozdom in kulturno krajino. Najdemo ga tudi v starih parkih, sadovnjakih, drevoredih ter drevesnih mejicah, če drevesa ponujajo primerna gnezdišča.

Njegovo gnezdenje v duplih pomeni drugačno izbiro prostora kot grivarjevo gnezdo na odprtih vejah. Stara drevesa z votlinami lahko stojijo tudi v parkovni krajini. V nekaterih francoskih mestih, med njimi Parizu, Dijonu in Lyonu, so duplarji gnezdili v parkih. Tudi znotraj naselja je zanje lahko primerna starejša drevesna sestojina.

Ponekod naseljuje tudi obmorske apnenčaste stene, kjer primerne razpoke nadomestijo drevesna dupla. V takšnem okolju je gnezdišče vezano na skalovje, medtem ko ostajajo odprte površine pomembne za nabiranje hrane. Različna podoba pokrajine tako spremlja uporabo različnih vrst votlin.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Pigeon colombin · Richardson, Lees in Marsden (2022/2023): Urban stock dove population

Semena, listi in jagodičje

Večji del hrane je rastlinski. Duplar uživa semena samoniklih in gojenih rastlin, mlade liste, klice, plodove in jagodičje. V prehrani so tudi želodi. Občasno doda manjše nevretenčarje. Hrano pobira na poljih, travnatih površinah in drugih dostopnih tleh; staro drevo za gnezdenje in prehranjevališče sta lahko različna dela njegovega dnevnega prostora.

Britanski strokovni pregled poudarja pretežno talno prehranjevanje. Med rastlinsko hrano navaja semena in liste dresni, metlik, zvezdic, gorjušice, gojenih kapusnic, grašic in detelj. Jeseni je lahko pomembno žitno zrnje. Pozimi se duplarji zbirajo v manjših jatah na poljedelskih površinah, kjer pobirajo predvsem semena. V primerjavi z grivarjem je listje poljščin manj pomemben del njihove zimske prehrane.

Jesenska in zimska prehrana se odzivata na semena, ki ostanejo dostopna po poljih. Britanski pregled za september in oktober navaja tudi velik delež semen kapusnic; ta skupaj s semeni dresni in metlik ostajajo pomembna skozi zimo.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Hohltaube · Sodelavci Wikipedije: Pigeon colombin · BTO Research Report 485 (2008): Stock Dove

Od žolninega dupla do skalne razpoke

Pogosto uporablja votline, ki jih je izdolbla črna žolna. Sprejme tudi naravno nastala dupla v starih drevesih. Je sekundarni duplar: gnezdišče zasede, ne izdolbe pa ga sam. Votlina se lahko ohrani in služi pticam tudi potem, ko jo je njen prvotni graditelj opustil. Zunaj gnezditve lahko duplar dupla uporablja tudi za prenočevanje.

Njegova izbira gnezdišč vključuje še skalne razpoke, kamnolome, stare stavbe in ponekod celo zajčje rove. Sprejema tudi primerno postavljene gnezdilnice. Na dnu izbranega prostora par pripravi tanko, precej plosko gnezdo iz drobnih vejic, travnih stebel in listja. Gnezditveni prostor je tako lahko skrit v drevesu ali v drugačni zavarovani votlini.

Viri: DOPPS: Golobi – duplar · Sodelavci Wikipedije: Stock dove · Sodelavci Wikipedije: Pigeon colombin

Dve beli jajci in skrb obeh staršev

V leglu sta običajno dve beli jajci. Pri valjenju se starša izmenjujeta, oba pa tudi skrbita za hranjenje mladičev. V evropskem opisu gnezditvena sezona sega od pomladi v poletje; francoski profil navaja odlaganje jajc med marcem in avgustom ter do tri legla na leto. Posamezen par lahko zato v sezoni izvede več gnezditvenih poskusov.

Valjenje traja približno 16–18 dni. Mladiči ostanejo v gnezdu in ga zapustijo pri približno 26–28 dneh. Povsem mlade ptice starša hranita z golobjim mlekom, kot navaja britanski prehranski pregled. S tem se njihova prva prehrana razlikuje od semen in druge rastlinske hrane, ki jo odrasle ptice nabirajo na tleh.

V britanski zbirki BTO ima duplarjevo jajce značilno dolžino 38 in širino 29 milimetrov, njegova masa pa je okoli 16,7 grama. Lupina predstavlja približno sedem odstotkov te mase. Zbirka gnezditvenih podatkov kaže običajno leglo dveh jajc, z zabeleženim razponom od enega do treh.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Hohltaube · Sodelavci Wikipedije: Pigeon colombin · BTO Research Report 485 (2008): Stock Dove · BTO BirdFacts: Stock Dove

Velike žive bukve z več dupli

V raziskavi na treh območjih zahodne Poljske so popisali 176 dreves s 326 dupli črne žolne. Duplarji so izbirali predvsem žive bukve z več kot enim duplom in odprtine višje na deblu. Mrtvim drevesom, večinoma borom, so se na teh območjih izogibali. Pomembna je bila torej tudi kakovost posameznega drevesa. Izbira živih bukev z več dupli je bila povezana tudi s premerom debla, merjenim v prsni višini.

Avtorji so kot možno razlago predlagali manjšo dostopnost gladkih bukovih debel za drevesne plenilce, na primer kune, ter ugodnejše temperaturne razmere v živem drevesu. Velike žive bukve lahko dupla ohranjajo dlje časa. Takšna drevesa imajo za gnezdeče duplarje trajno vrednost, njihova odstranitev pa lahko pomeni izgubo več potencialnih gnezdišč hkrati.

Viri: Kosiński in sodelavci (2011): Nest-sites used by Stock Doves

Stara parkovna drevesa potrebujejo zeleno okolico

Duplar se lahko pojavlja tudi v mestu, a se tam ne razporeja enako kot mestni golobi in grivarji. V Manchestru so ga spomladi 2019 iskali na zelenih površinah ter rezultate združili z opazovanji drugih opazovalcev. V analizo je bilo vključenih 65 območij; na 28 so vrsto zaznali. Med zasedenimi prostori so bili parki, naravni rezervati, športne površine in pokopališče.

Za njegovo pojavljanje so bili pomembni visoka drevesa, zelenost okolice in številčnost duplarjev v širši podeželski okolici mesta. Med ključnimi napovednimi značilnostmi je bil delež krošenj dreves, višjih od 20 metrov. Posamezen park je zato povezan tudi s tem, kakšna krajina ga obdaja in od kod lahko vanj pridejo ptice.

V tem angleškem mestu so duplarje opazovali tudi ob rekah, kanalih in kolesarskih poteh. Avtorji takšne povezave obravnavajo kot možne poti skozi mestni prostor. Zasedene zelene površine so imele praviloma bolj zeleno okolico. Območja s pojavljanjem zunaj gnezditvene sezone so imela več vodnih površin kot tista s pojavljanjem med gnezdenjem.

Stara drevesa ponujajo velike votline, ki jih mlada drevesna zasaditev še ne more zagotoviti. V angleškem mestnem okolju so med možnimi tekmeci za votline tudi lesna sova, siva veverica in aleksandri. Raziskovalci morebitno tekmovanje obravnavajo kot omejitev razpoložljivih gnezdišč, ne kot neposredno dokazani vzrok upadanja duplarja. Duplarjeva uspešnost v mestu je povezana s kombinacijo prostora za gnezdo, hrane in možnosti prihoda iz okolice.

Viri: Richardson, Lees in Marsden (2022/2023): Urban stock dove population

Življenjska doba obročkanih ptic

Britanski BTO navaja, da duplar prvič gnezdi pri starosti enega leta. Kot značilno življenjsko dobo ptice, ki doseže gnezditveno starost, navaja tri leta. To se razlikuje od največje zabeležene starosti: v britanskih obročkovalskih podatkih je bil najstarejši duplar star devet let, dva meseca in dvanajst dni. Tak rekord opisuje posamezno znano ptico, značilna življenjska doba pa širši življenjski potek.

Obroček omogoča povezavo med ptico ob prvem označevanju in poznejšo ponovno najdbo. Pri navedeni britanski najstarejši ptici je bil datum rekorda v letu 1962. Podatek o prvem gnezdenju pri enem letu tudi pojasnjuje, zakaj pri življenjski dobi posebej razlikujemo ptice, ki so že preživele mladostno obdobje.

Viri: BTO BirdFacts: Stock Dove

Del populacije ostaja, del se seli

Znanstveno ime Columba oenas je Linne zapisal leta 1758. V evropskem delu areala živi imenovalna podvrsta Columba oenas oenas, razširjena tudi v severozahodni Afriki, do severnega Kazahstana, jugozahodne Sibirije in severnega Irana. Bolj vzhodna Columba oenas yarkandensis živi od jugovzhodnega Kazahstana in Uzbekistana do zahodne Kitajske; po perju je svetlejša. Razlike med tema podvrstama sodijo v širšo geografsko raznolikost duplarja.

Duplarjev širši areal sega od Evrope in severozahodne Afrike čez del zahodne Azije do zahodne Sibirije. Bolj zahodne in južne populacije so lahko stalne, severovzhodne pa se selijo. Selitev tako ni enaka pri vseh pticah iste vrste. Zimske jate na odprtih površinah dopolnjujejo njegovo gnezditveno podobo ptice starih dreves.

Zunaj gnezdenja je družaben in se lahko pomeša z grivarji ter drugimi golobi. Njegove jate so navadno manjše od velikih grivarjevih skupin. Na polju je zato koristno pregledati tudi posamezne manjše golobe med večjimi: temne oči, krajši krilni progi in odsotnost belih oznak lahko razkrijejo duplarja v mešani jati.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Stock dove · Sodelavci Wikipedije: Hohltaube