Dvobarvni netopir: srebrn kožuh, lov in zatočišča

Srebrne konice temne dlake

Dvobarvni netopir je srednje velik in čokat netopir z izrazito različnima barvama hrbta in trebuha. Na hrbtu imajo dlake črnorjavo osnovo in srebrnobele konice. Dolg, gost kožuh zato ni enakomerno rjav. Obraz ostaja črnikasto rjav, spodnja stran telesa pa je precej svetlejša. Morfološki list nemškega Zveznega urada za varstvo narave, BfN, opisuje spremenljivo trebušno barvo: lahko je belkasto bež ali rjavkasto rumenkasta. Pomembna je izrazita meja med svetlim trebuhom in temnejšim hrbtom.

Gobček je kratek in širok. Ušesa so kratka, močna, z razmeroma širokim in kratkim poklopcem oziroma tragusom. Široki zadnji rob ušesa sega pod višino ustnega kota. Letalne opne so sive in razmeroma tanke, krila pa ozka ter koničasta. Posebnost samice so štirje seski; BfN jih navaja kot edinstveno značilnost med evropskimi netopirji. Ta anatomski podatek opisuje samico in ni znak, ki bi ga bilo mogoče opaziti pri običajnem nočnem preletu.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled · BfN – Vespertilio murinus, morfološki list

Velikost in podobne vrste

Morfološki list BfN navaja dolžino glave in trupa od 48 do 64 mm, podlaket od 40 do 47 mm ter razpon kril od 270 do 330 mm. Masa je navedena v razponu od 12 do 23 g. To so vrstni razponi iz nemškega določevalnega lista. Pri zvokih list navaja ultrazvočne klice pri približno 25 kHz; ta posamezna vrednost je del morfološkega povzetka in sama ne nadomesti celovite določitve vrste.

Pri primerjavi s poznim netopirjem, Eptesicus serotinus, BfN poudarja, da je pozni netopir večji in ima drugače obarvan, temnorjav hrbtni kožuh. Njegova samica ima dva seska. Severni netopir, Eptesicus nilssonii, ima zlate konice dlak, ki ne segajo na čelo, njegova samica pa prav tako samo dva seska. Pri dvobarvnem so konice srebrnobele. Primerjalni list tako povezuje barvo dlak z anatomijo in velikostjo, namesto da bi vse tri vrste ločil le po temni silhueti kril.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, morfološki list

Datirani slovenski zapis

Taksonomski pregled Prirodoslovnega muzeja Slovenije vrsto navaja kot dvobarvnega oziroma ponočnega netopirja, Vespertilio murinus, v rodu Vespertilio. Neposreden datirani zapis o osebku vsebuje tudi poročilo Klinike za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete. V tabeli za 43. teden, od 13. do 19. oktobra 2025, je 13. oktobra naveden dvobarvni netopir iz Zavodenj pri Šoštanju. Razlog sprejema je bila poškodba prhuti.

Ta zapis se nanaša na konkretno veterinarsko obravnavo najdene živali. Ne določa velikosti kolonije v Zavodnjah ali kraja njenega zatočišča. Tedensko poročilo vsebuje tudi skupne številke za druge sprejete prostoživeče živali, vendar teh izidov ni mogoče pripisati prav temu netopirju. Slovenska vrstna prisotnost je tukaj podprta s poimensko in datumsko tabelo, podrobnejša biologija v naslednjih odstavkih pa je povzeta po posebej označenem nemškem vrstnem pregledu.

Viri: Prirodoslovni muzej Slovenije – Taksonomski pregled, fizična stran 2 · Veterinarska fakulteta – poročilo klinike, 43. teden 2025

Špranje v hišah

BfN dvobarvnega netopirja opisuje kot vrsto, ki naj bi prvotno uporabljala skalna zatočišča, danes pa pogosto zaseda špranje na stavbah in v njih. Porodniške skupine se skrivajo na podstrešjih stanovanjskih hiš in skednjev. Prostor najdejo med tramovi, deskami in strešnimi letvami pri slemenu, pod oblogami dimnikov, za polkni ali lesenimi stenskimi oblogami. Porodniška zatočišča so v nemškem pregledu pogosto povezana z nižjimi stanovanjskimi hišami na podeželju, zlasti v bližini stoječih voda.

V času parjenja in pozimi se pojavlja tudi na zelo visokih stavbah, med drugim cerkvah in stolpnicah v mestih. Poletna dnevna zatočišča posameznih živali ter zatočišča samcev so večinoma prav tako stavbne špranje. BfN navaja samo zelo redke najdbe posameznikov v gnezdilnicah. Pri tej vrsti hiše torej niso omejene na eno sezono: za različne življenjske naloge uporablja različne dele stavb in različno visoko pozidavo.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Porodniške skupine in skupine samcev

V pregledu BfN porodniško skupino običajno sestavlja od dvajset do šestdeset samic. Največja tam povzeta potrjena porodniška skupina je štela več kot tristo samic. Samice pogosto uporabljajo več bližnjih zatočišč in jih menjavajo. Njihovo poletno bivanje zato ni nujno vezano na eno samo streho, temveč na skupino bližnjih skrivališč.

Za dvobarvnega netopirja so značilne tudi številčne skupine samcev, ki lahko dosežejo do tristo živali. Samci zatočišča pogosto menjavajo. Posamezno skrivališče lahko uporabljajo le nekaj dni, redkeje več kot štiri tedne. Med vzrejo mladičev živijo ločeno od samic, bodisi posamič bodisi v teh skupinah. Nemški pregled jih v poletnih zatočiščih navaja od konca aprila, pogosteje od sredine maja. Veliko skupin samcev se razide že julija.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Lov visoko nad vodo in odprto krajino

Velik del hrane predstavljajo žuželke, povezane z vodo, predvsem trzače. Dvobarvni netopir jih po pregledu BfN lovi nad večjimi stoječimi vodami in počasi tekočimi rekami, pogosto precej nad gladino. Med drugimi skupinami plena so mladoletnice, kopenski mrežekrilci, listne uši, nočni metulji in hrošči. Vodna lovišča s kopenskimi žuželkami povezuje tudi raba odprtih površin in naselij.

Na odprtem so opazovali lov na višini od sedem do dvanajst metrov, lahko tudi do trideset metrov nad tlemi. BfN zato vrsto opisuje kot lovca v prostem zračnem prostoru, ki se pri usmerjanju ne opira na žive meje in drevorede tako kot številni drugi netopirji. Njegova hrana pa je kljub visoki poti leta še vedno odvisna od žuželk, ki se razvijajo v vodah in raznoliki okoliški krajini.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Različna lovišča samic in samcev

Nemški pregled povzema razlike med spoloma pri izbiri lovišč. Samice pogosteje lovijo nad večjimi vodnimi površinami, ob njihovih bregovih in v naseljih, denimo pri cestnih svetilkah. Samci pogosteje uporabljajo odprto krajino, kmetijske površine in travnike, pa tudi gozdove ter tekoče vode oziroma njihove robove. Njihova lovišča so običajno večja in bolj oddaljena od zatočišč.

BfN po raziskavi Safija iz leta 2006 navaja oddaljenost lovišč samcev 5,7 km, pri samicah pa 2,4 km. Gre za povzeti raziskovalni podatek, ne za stalno razdaljo vsake živali ali slovensko meritev. V istem pregledu je potreba po loviščih, bogatih z žuželkami, posebej poudarjena v porodniški sezoni in med vzrejo mladičev.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Mladiči in nemški sezonski koledar

V sezonskem opisu BfN prve samice pridejo v porodniška zatočišča konec aprila ali v začetku maja. Rojstva so navedena od konca maja do druge polovice junija, najizraziteje na začetku junija. Kot običajna so opisana rojstva dvojčkov. Prisotnost štirih seskov je vodila k domnevi, da bi samica lahko vzredila do štiri mladiče, vendar pregled te možnosti ne enači z običajnim številom rojstev.

Mladiči lahko letijo štiri do pet tednov po rojstvu. Porodniška skupina se razide sredi ali proti koncu julija. Ti meseci izvirajo iz nemškega pregleda in njegove literature. Za vrsto dopolnjujejo opis poletnih skupin, niso pa v tem članku predstavljeni kot neposredno izmerjen koledar slovenskega kotišča.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Jesensko in pozno dvorjenje

Samci se v času dvorjenja glasno oglašajo ob skalah, v kamnolomih in pri visokih stavbah, vključno s cerkvami ter stolpnicami. Pregled predpostavlja uporabo skalnih ali stavbnih špranj tudi za paritvena zatočišča. Dvorjenje je navedeno od septembra do poznega decembra; v tem času poteka tudi parjenje. Pozna sezona se pri tej vrsti tako podaljša precej čez konec poletnega bivanja v porodniških skupinah.

BfN poznemu dvorjenju in najdbam na višini več kot 1.200 metrov pripisuje oceno, da vrsta dobro prenaša mraz. Povzema tudi doslej najdaljšo potrjeno pot, dolgo 1.787 km. Dvobarvni netopir lahko prezimi blizu poletnega življenjskega prostora ali odleti v precej oddaljeno območje; navedena dolga pot ni predstavljena kot vsakoletna selitev vseh osebkov.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Prezimovanje in dolgoživost

Zimska zatočišča so po nemškem pregledu večinoma stavbne špranje. Najdbe v rovih, jamah in kleteh so redkejše. Zimsko bivanje opisuje od novembra oziroma decembra do verjetno marca ali začetka aprila. Živali se umaknejo posamič ali v majhnih skupinah, pri čemer se lahko v istem zimskem zatočišču zberejo osebki iz različnih poletnih kolonij.

Zatočišča lahko menjavajo znotraj iste zime in med leti. BfN za vrsto povzema najvišjo ugotovljeno starost dvanajst let. To je najvišja zabeležena starost v uporabljenem pregledu in ne običajna življenjska doba. Zimske skupine zato tudi niso avtomatično iste družbene enote kot porodniške skupine, ki jih opazovalec najde pod streho poleti.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Nevarnosti pri stavbah

Ker so zatočišča pogosto v stavbah, BfN med glavne nevarnosti uvršča obnove in sanacije. Prenova fasade, toplotna izolacija ali rušenje lahko odstranijo mesta, kjer živali visijo, in odprtine za njihov prihod. Problem so tudi lesna zaščitna sredstva na oblogah ter ostrešjih. Pregled posebej omenja zapiranje zatočišč zaradi nestrpnosti do skupin netopirjev ali njihovih iztrebkov.

Osvetlitev vhodnih in izhodnih odprtin lahko prizadene zatočišče, stalna razsvetljava pa tudi zimski prostor. Za ohranitev BfN priporoča varovanje znanih špranj, vhodov in mikroklimatskih razmer, netopirjem primerne fasadne obloge ter ohranitev lesenih polken. Pri kolonijah omenja strokovno spremljanje in obveščanje prebivalcev. Te ukrepe obravnava kot del upravljanja zatočišč, ne kot navodilo za samostojno prestavljanje najdenih živali.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Ohranjanje plena in vodnih robov

Izsuševanje mokrišč ter stoječih voda zmanjšuje lovišča. Odstranjevanje trstičja in obrežnih robov zmanjšuje ponudbo žuželk; povečana hitrost toka zaradi uravnavanja strug in utrjevanja bregov lahko spremeni vodno okolje. BfN med nevarnostmi navaja še preveč hranil v vodi in sklenjene preproge alg. Pri ribnikih priporoča plitvine ter dodatne ribnike brez rib, namenjene izboljšanju žuželčjega plena.

V kmetijski krajini poudarja manjše parcele, široke cvetoče robove, praho, žive meje, lesnate skupine in manjše vode. Med ukrepi so ohranitev pašnikov in travnikov ter preprečevanje pretvarjanja trajnega travinja v njive na loviščih. V gozdu priporoča naravne oziroma naravi podobne robove z domačimi vrstami in ohranjene vodne površine. Omejevanje insekticidov in herbicidov povezuje z ohranitvijo hrane ter zmanjšanjem kopičenja škodljivih snovi v živalih.

Vetrne elektrarne predstavljajo dodatno nevarnost zaradi neposrednih trkov z lopaticami in poškodb ob močnih spremembah tlaka pri rotorjih. BfN vrsto opisuje kot pogosto žrtev teh naprav. V priporočilih zato omenja upoštevanje dvobarvnega netopirja pri načrtovanju in po potrebi začasno zaustavitev naprav. Varovanje zimskih prostorov vključuje tudi preprečevanje motenj obiskovalcev v jamah, rovih in skalnih špranjah, če jih živali uporabljajo.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Krajinski posegi in zimski prostori

Poleg sprememb vodnih robov nemški pregled navaja tudi izgubo prehransko bogate kulturne krajine ob združevanju kmetijskih površin v velike njive. Takšno združevanje lahko odstrani robove in žive meje. Povečana raba travinja in njegovo preoravanje pomenita drugo obliko izgube lovnega okolja. V gozdovih BfN izpostavlja obsežne sečnje ter sajenje dreves, ki za rastišče niso domača, denimo duglazije; s tem povezuje osiromašenje združb žuželk in pajkov.

Ob vodah priporoča široke naravne pasove s posameznimi drevesi, grmovjem, trstičjem in visokimi zelišči. V priporočilu po raziskavi van Toora in sodelavcev omenja pas, širši od petih metrov, ter vode, povezane z gozdom. Pri zimskih prostorih poleg prenove visokih stavb opozarja na zasipavanje skalnih špranj in predprostorov jam. Za preprečevanje vznemirjanja v rovih in podobnih zatočiščih navaja primerna vrata z odprtinami za prilet ter prečno postavljenimi mrežnimi prečkami.

Posebna nevarnost za paritvena območja je sprememba namembnosti kamnolomov. Med drugimi dejavnostmi, ki lahko motijo zimska zatočišča, pregled našteva rekreativne obiske in vandalizem. Ohranitev vrste zato vključuje varovanje konkretnih skrivališč v različnih letnih časih: stavbnih kolonij, primernih mest za dvorjenje in tihih zimskih prostorov. Ukrepi nemškega pregleda so tukaj predstavljeni z njegovim regionalnim okvirom, brez trditve, da so na slovenski lokaciji iz veterinarskega zapisa že izvedeni.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled

Posebnosti upravljanja zatočišč in okolice

BfN učinke kemijskih sredstev razčleni na zmanjšanje števila žuželk in neposredno prizadetost zdravja netopirjev. Pri kopičenju strupenih snovi v telesu kot primera navaja oslabelost ter manjšo plodnost. Med lesne površine, ki jih obravnava pri zaščitnih premazih, sodijo opaži, fasadne obloge in ostrešja. Pri obnovah predlaga uporabo netopirjem prijaznih sredstev, ohranjanje obstoječih skrivališč in nastajanje novih stavbnih špranj.

Za gozdna lovišča nemški pregled posebej priporoča naravne oziroma naravi podobne gozdove, v katerih so dopuščeni naravni procesi, ter rastje notranjih gozdnih robov z domačimi vrstami. Ob vodah naj ostanejo tudi visoke zeliščne združbe, ne le posamezna drevesa. V zimski sezoni izpostavlja nevarnost stalne osvetlitve prostorov in motenj pri obiskovanju opuščenih rudnikov. Pri primernih zimskih stavbah predlaga ohranitev dostopa oziroma njegovo obnovitev na način, prilagojen netopirjem.

Poletne skupine samcev ter pozno poletne skupine obeh spolov v paritvenih zatočiščih so v pregledu opisane kot prostorsko razpršene. Njihova zatočišča so pogosto slabo poznana. Samice, ki uporabljajo več bližnjih hiš, pa tvorijo skupek zatočišč, navadno znotraj manjše krajevne enote. Takšna raba bližnjih skrivališč povezuje različne stavbe v skupni poletni prostor ene porodniške skupine.

Viri: BfN – Vespertilio murinus, vrstni biološki pregled