Jazbec v Sloveniji: prehrana, jazbina, mladiči in zimsko mirovanje

Kako prepoznamo jazbeca

Obraz ima dve črni progi čez oči proti uhljema in svetlo sredino. Hrbet je sivkast, trebuh temen, rep kratek. Kratke noge in močni kremplji so primerni za kopanje. Animal Diversity Web navaja dolžino glave in trupa od 56 do 90 centimetrov. Samci so navadno težji od samic, masa pa se spreminja s sezono in prehrano.

Jazbec ima izrazite podočnike, manjše sekalce in razmeroma sploščene kočnike.

Viri: Animal Diversity Web — Meles meles

Kje živi jazbec v Sloveniji

Lovska zveza Slovenije jazbeca opisuje kot splošno razširjeno vrsto, ki v gorah ne sega visoko. Najpogosteje uporablja mešane gozdove, ustrezajo mu tudi suhi in topli gozdovi preddinarskega sveta. Za kopanje potrebuje odcedna tla.

Mednarodni pregled navaja tudi grmišča, žive meje in kmetijsko krajino.

Viri: Lovska zveza Slovenije — Jazbec · Animal Diversity Web — Meles meles

Jazbina je več kot luknja v tleh

Podzemno domovanje sestavljajo hodniki in komore z več vhodi. NatureScot opisuje glavno jazbino, kjer potekata vzreja mladičev in večina dejavnosti, ter druga domovanja iste skupine. Veliki vhodi imajo kupe izkopane zemlje in povezovalne poti.

Lovska zveza Slovenije za gričevnat svet navaja hodnike, dolge do deset metrov in globoke od dva do štiri metre. Največji spalni kotel ima lahko premer do poldrugega metra. Jazbec vanj prinaša suho listje, trave in mahove. Latrina z iztrebki je lahko blizu vhoda ali tudi v podzemnem domovanju.

Pri dobro uporabljenem vhodu je odprtina obrabljena, zemlja sveže izkopana ali je ob njej rastlinski nastilj. Delno uporabljene odprtine imajo lahko vejice in listje ter rastoč mah; opuščene so deloma ali povsem zamašene.

Viri: Lovska zveza Slovenije — Jazbec · NatureScot — Badger · NatureScot — Badger survey best practice

Sledi, latrine in znaki dejavnosti

Latrine so skupine plitvih jamic z iztrebki, pogosto ob robovih uporabljenega prostora. Med znamenji so še odtisi šap v blatu, dlake, poti do prehranjevalnih površin, praskanje ob drevesnem deblu in plitvi izkopi, kjer je jazbec iskal žuželke, deževnike ali gomolje. Strokovna smernica omenja tudi dnevna gnezda: snope trave in drugega rastlinja, v katerih lahko jazbec počiva nad zemljo.

Smernica razlikuje tudi vrste domovanj. Prizidek glavne jazbine je običajno oddaljen manj kot 150 metrov in ni vedno dejaven. Pomožna jazbina je navadno vsaj 50 metrov od glavne, brez očitne povezovalne poti; uporablja se občasno. Oddaljena manjša počivališča imajo malo izkopane zemlje in so v uporabi le sporadično. Takšno manjše domovanje lahko uporabljajo tudi lisice in kunci.

Viri: NatureScot — Badger survey best practice

Kaj jazbec je

NatureScot opisuje jazbeca kot vsejeda, ki uporablja živalsko in rastlinsko hrano, najraje pa deževnike. Ob izhodu preverja zrak, da poišče del območja, kjer se deževniki pojavljajo na površju. Med sušo ostajajo pod zemljo, zato se jazbec obrača k drugim živalim in rastlinam. Stari gozdovi imajo po istem opisu največjo gostoto deževnikov, vendar jih dovolj ostane tudi tam, kjer je gozd izginil.

Viri: NatureScot — Badger

Nočno življenje in pomen vonja

Lovska zveza Slovenije opisuje pretežno nočno dejavnost, počasno in previdno premikanje ter dobro razvita voh in sluh. Vid je razmeroma šibkejši.

Viri: Lovska zveza Slovenije — Jazbec

Potovanje skozi noč in iskanje hrane

McClune in sodelavci so leta 2015 objavili tudi podrobno spremljanje ene odrasle samice v Woodchester Parku. Januarja 2012 je tehtala devet kilogramov. V opazovani noči je večino časa počivala, vendar njen izhod ni bil eno samo neprekinjeno potovanje. Po kratkem večernem izhodu okoli devetnajste ure se je vrnila v jazbino. Izrazitejša dejavnost se je začela okoli triindvajsete ure, sledili pa so trije ločeni izleti iz podzemnih zavetij.

Zabeležena pot je skupaj merila 2,28 kilometra. Najdaljši izlet je potekal skozi gozd vzdolž doline ter prek pašnika do obdelovalne površine. Samica je ponovno obiskala pašnik in se vrnila v gozd. Med izleti so bila obdobja nočnega počitka; po tretji uri zjutraj je znova prevladovalo mirovanje. Pri gibanju v gozdu in na njivi je bila najpogostejša hoja. Na pašniku je prevladovalo iskanje hrane z nosom, usmerjenim proti tlom.

V razvrščenem vedenju celotnega opazovanja je počitek predstavljal 67,4 odstotka časa, hoja 20,9, iskanje hrane z nosom 9,5 in kas 2,3 odstotka.

Viri: McClune in sodelavci (2015): Behaviour-time budget and functional habitat use of a free-ranging European badger (Meles meles), Animal Biotelemetry 3, 7

Paritveni stiki v družinski skupini

Dugdale, Griffiths in Macdonald so v raziskavi iz leta 2011 spremljali dve sosednji jazbečevi skupini v Wytham Woods v Angliji. Posnetki iz let 1995, 2004 in 2005 so zajemali obdobje od februarja do maja. Samci so naskakovali več samic, samice pa so sprejemale več samcev, tudi v isti noči. Pri istih parih so opazili ponovitve. Dogodki so se razlikovali po trajanju: večina je bila krajša od minute, najdaljši opaženi pa je trajal 82 minut.

Ob teh stikih so raziskovalci opazovali tudi negovanje kožuha. Samci so čistili samice, med nekaterimi samci pa sta se v istem obdobju pojavila tako napadalno vedenje kot medsebojno negovanje. Samice so pogosteje naskakovali samci, ki so jih pogosteje negovali. V združeni analizi je bila povezava značilna, ne pa enako izrazita v vseh opazovanih skupinah in letih.

Število opaženih paritvenih dogodkov ni napovedovalo števila mladičev, katerih starševstvo je bilo genetsko pripisano posamezni živali naslednje leto. V dolgoročnem genetskem vzorcu so samci z boljšim indeksom telesne kondicije zaplodili več mladičev. Avtorji možnost zmanjševanja tekmovanja med samci in prikrivanja očetovstva obravnavajo kot razlago ponovljenih stikov, ne kot neposredno dokazan namen vsake samice.

Viri: Dugdale, Griffiths in Macdonald (2011): Polygynandrous and repeated mounting behaviour in European badgers, Meles meles, Animal Behaviour 82: 1287–1297

Kako se mladiči vključijo v skupino

Fell, Buesching in Macdonald so v raziskavi, objavljeni leta 2006, spremljali devet legel v dveh skupinah v Wytham Woods. Opazovanja od marca 1995 do junija 1996 so zajemala razvoj od prvega prihoda mladičev iz jazbine do samostojnosti. S starostjo so mladiči prihajali na površje prej, se srečevali z več odraslimi in sami začenjali večji delež družbenih stikov.

Pri najmlajših so zabeležili posebno vedenje, ki so ga poimenovali pridobivanje oziroma »kraja« vonja. Mladiči so se označevali z izločkom podrepne žleze odraslih članov skupine. Ta izloček prenaša informacije, značilne za skupino. Odrasli mladičem niso namenjali osrednje pozornosti; vključevanje je potekalo postopno, pri čemer so imeli mladiči dejavno vlogo.

Viri: Fell, Buesching in Macdonald (2006): The social integration of European badger (Meles meles) cubs into their natal group, Behaviour 143: 683–700

Prehrana se spreminja s krajino in sezono

Goszczyński, Jędrzejewska in Jędrzejewski so leta 2000 objavili raziskavo treh območij v vzhodni in osrednji Poljski, od ohranjenega gozda do podeželske krajine z malo drevesnega kritja. Spomladi so deževniki predstavljali od 82 do 89 odstotkov zaužite biomase na vseh treh območjih. Poleti in jeseni je njihov delež v ohranjenem gozdu upadel na 56 odstotkov, v mozaiku gozda, polj in sadovnjakov pa na 24 odstotkov.

Dodatna hrana je bila odvisna od kraja: v gozdu so bile pomembne dvoživke, na podeželju sadje iz vrtov. Primerjalni pregled evropskih raziskav je za gozdna okolja navajal povprečno 62 odstotkov deževnikov v prehrani. Na obdelovalnih površinah in pašnikih sta imela deževniški in rastlinski del podobno vlogo, vsak približno 34 odstotkov. Med rastlinsko hrano so tam prevladovali vrtni plodovi in žita.

Viri: Goszczyński, Jędrzejewska in Jędrzejewski (2000): Diet composition of badgers (Meles meles) in a pristine forest and rural habitats of Poland compared to other European populations, Journal of Zoology 250: 495–505

Družinska skupina in teritorij

NatureScot v škotskem opisu navaja skupine običajno štirih do šestih odraslih. Skupina ima lahko več jazbin. V prehransko ugodnem okolju opisuje teritorij približno od 70 do 120 hektarjev, na manj produktivnem območju pa je lahko precej večji.

Viri: NatureScot — Badger

Razmnoževanje in odložena ugnezditev

Posebnost razmnoževanja je odložena ugnezditev zarodka. Animal Diversity Web jo poimenuje embrionalna diapavza: razvoj po oploditvi zastane, nato se zarodek ugnezdi v maternici in nadaljuje razvoj.

Slovenski opis navaja legla z enim do petimi mladiči. Skotijo se pod zemljo, domovanje pa prvič zapustijo približno po dveh mesecih.

ADW po pregledani literaturi opisuje samice, ki mladiče dojijo in jim po odstavitvi prinašajo trdno hrano. Samice brez lastnega legla so ob materini odsotnosti negovale in varovale mladiče. Samci v opisanih raziskavah niso skrbeli zanje. Povprečna navedena porodna masa je 75 gramov.

Viri: Lovska zveza Slovenije — Jazbec · Animal Diversity Web — Meles meles

Ali jazbec pozimi spi

Pozimi jazbec miruje v domovanju in uporablja jeseni shranjene maščobne zaloge. Lovska zveza Slovenije to razlikuje od prave hibernacije. Jazbec lahko jazbino zapusti tudi v snegu in mrazu.

Viri: Lovska zveza Slovenije — Jazbec

Zimsko varčevanje z energijo v angleški raziskavi

McClune in sodelavci so v raziskavi, objavljeni leta 2015, merili presnovo jazbecev iz jugozahodne Anglije. Vključili so živali iz Woodchester Parka ter okolice Cirencestra in Batha; celotno zbiranje podatkov je potekalo od julija 2009 do januarja 2013. Presnovo med mirovanjem so primerjali pri 37 prostoživečih jazbecih. Po upoštevanju telesne mase je bila poletna povprečna vrednost 2366 kilodžulov na dan, jesenska 2129 in zimska 1845. Razlika med poletjem in zimo je bila statistično značilna; jesenska vrednost se ni značilno razlikovala od nobene od obeh.

Pri večjih živalih je bila skupna poraba energije med mirovanjem višja. Po upoštevanju mase niso zaznali značilne razlike glede na spol ali starost. Meritve so opravili pri približno 20 stopinjah Celzija, zato prikazujejo sezonsko spremembo presnove pri primerljivih pogojih. Raziskava zimsko zmanjšanje presnove povezuje z manjšo telesno dejavnostjo in temperaturo ter uporabo maščobnih zalog.

V večjem vzorcu za analizo telesne mase so odrasli osebki v povprečju tehtali 8,84 kilograma, mladiči 5,67. Samci so bili v povprečju težji od samic. Mladiči so poleti še močno zaostajali za odraslimi, do jeseni in zime pa so dosegli primerljive mase. Pri odraslih samih raziskovalci med sezonami niso ugotovili značilne razlike v masi.

Viri: McClune in sodelavci (2015): Winter Is Coming: Seasonal Variation in Resting Metabolic Rate of the European Badger (Meles meles), PLOS ONE 10(9), e0135920

Vloga v naravi in stiki z ljudmi

Animal Diversity Web opisuje tudi raznašanje semen po uživanju sadja. Jazbec kot vsejed uporablja več prehranjevalnih ravni, od talnih nevretenčarjev do manjših vretenčarjev in mrhovine. Ob človeku lahko prehranjevanje poškoduje pridelke, podzemno kopanje pa povzroči škodo objektom in površinam.

Viri: Animal Diversity Web — Meles meles

Kako ga opazujemo spoštljivo

NatureScot za opazovanje priporoča tišino in položaj na zavetrni strani, da veter vonja obiskovalca ne nese proti živalim. Vhodu pustimo prosto pot. Opazovanje ne vključuje odpiranja ali zasipavanja domovanja; sledi lahko fotografiramo z razdalje.

Viri: NatureScot — Badger

Jazbec kot raznašalec semen

O’Sullivan, Jones in Sleeman so v irski raziskavi, objavljeni leta 2019, povezali prehrano jazbecev z raznašanjem semen robide. Oktobra 1992 so pri Warrenscourtu zbrali štirideset svežih vzorcev iztrebkov. V njih so našli semena dvanajstih rastlinskih vrst. Robida je bila prisotna v približno 63 odstotkih vzorcev, med drugimi pogostejšimi rastlinami pa bezeg. V posameznem vzorcu so bila lahko semena do štirih vrst. Med 4710 pregledanimi semeni robide je bilo poškodovanih ali razdrobljenih le 0,2 odstotka. Površinske grebenčke je prehod skozi prebavila nekoliko zgladil. Poleg robide in bezga so prepoznali tudi semena maline, ječmena, ovsa in trav.

Raziskovalci so nato primerjali kaljenje semen iz iztrebkov, ročno očiščenih semen in semen v celih plodovih. Semena iz iztrebkov so v rastlinjaku prva vzkalila v sedemnajstem tednu, očiščena v osemnajstem, semena v plodovih pa v dvajsetem. Do devetnajstega oziroma dvajsetega tedna so deleži kalitve dosegli 53, 18 in dva odstotka. Pri petindvajsetem oziroma šestindvajsetem tednu so se ustalili pri 74, 46 in 34 odstotkih. Podoben izid so zabeležili v poskusu na prostem. V vsakem rastlinjaškem postopku so pripravili štiri ponovitve po petdeset semen.

Viri: O’Sullivan, Jones in Sleeman (2019): Are badgers Meles meles effective dispersal agents for bramble Rubus fruticosus agg. in Ireland? Mammal Communications 5:13–20