Jabolčni zavijač: od gosenice v jabolku do zimskega zapredka

Majhen metulj in precej večja gosenica

Odrasel metulj je dolg približno 12 mm, krila pa razpre za 14–22 mm. Prednja krila so pepelnato siva, s temnejšimi prečnimi progami in bakreno obarvanim zaobljenim pasom proti koncu. Dorasla gosenica je kremno rožnata, s temno rjavo glavo, in meri 12–20 mm. Izlegla ličinka je svetla s črno glavo. Ti znaki povezujejo odraslega metulja in gosenico, čeprav sta si na prvi pogled zelo različna.

Med mirovanjem metulj zloži krila strehasto ob telo. Pri prepoznavanju med sorodnimi zavijači je pomemben vzorec na prednjih krilih, zlasti temnejše polje z zlatim oziroma bakrenim robom proti njihovemu koncu. Samo splošna siva ali rjava barva je manj uporabna, saj je podobno obarvanih več vrst. Odrasli čez dan pogosto mirujejo na listih ali vejah. Gosenico običajno opazimo ob prerezu ploda ali med njenim premikanjem iz prehranjevalnega mesta proti zavetju za nadaljnji razvoj.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Codling moth, revizija 1375545735 · Novljan, M.; Snoj, D.: Jabolčni zavijač, IVR

Rov do peščišča in razlika med odraslim ter ličinko

Po izleganju mora drobna gosenica priti do ploda in se vanj zavrtati. Medtem je izpostavljena izsuševanju, dežju in plenilcem, zato je prehod v notranjost pomemben del njenega razvoja. Pri vrtanju izriva koščke kožice, mesa in iztrebke. S svileno nitjo jih poveže v čep pri vhodu v rov. V notranjosti se prehranjuje naprej proti semenom. Tako lahko majhna zunanja poškodba skriva precej obsežnejši rov, kot ga nakaže sam premer luknjice.

Jabolka so značilna hrana, vendar vrsta ni omejena nanje. Razvija se tudi na hruškah, kutinah in orehih ter nekaterih koščičarjih. Listje sadnega drevesa ji ne nadomesti primernega ploda. Odrasli metulji se hranijo malo ali sploh ne; če sprejemajo hrano, uporabljajo sladke tekočine. Njihov način prehranjevanja se zato bistveno razlikuje od prehranjevanja gosenice, ki s čeljustmi odstranjuje tkivo in semena. Prisotnost odraslega ob drevesu in dejanska poškodovanost plodov sta različni opazovanji.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Codling moth, revizija 1375545735 · Laznik, Ž.; Trdan, S. (2013): Research on Seasonal Dynamics of 14 Different Insects Pests in Slovenia Using Pheromone Traps

Od posamičnega jajčeca do zapredka

Samica odlaga jajčeca posamično na plod ali v njegovo bližino. Jajčece se razvija približno pet do dvanajst dni, odvisno od temperature. Izležena gosenica poišče plod in skozi kožico vstopi v njegovo notranjost. Med rastjo preide pet ličinkinih stopenj, med katerimi se levi. Pri tem ne postaja samo daljša: razvija se do stopnje, na kateri lahko zapusti plod in preide v nadaljnji del življenjskega kroga.

Jajčece je majhno, približno milimeter veliko, in spominja na plitvo izbočeno lečo. Med razvojem spremeni videz: pojavi se rdečkast obroček, nato je vidna razvijajoča se glava gosenice. Samica jajčeca pritrdi z lepljivim izločkom. Število jajčec ni stalno, saj na plodnost vplivajo razmere. Zato je pri pregledu rastline pomembno drobno jajčece razlikovati od že prazne lupinice, gosenico pa iskati tudi ob vhodu v plod.

Dorasla gosenica za iskanje zavetja uporabi tudi svileno nit, po kateri se lahko spusti z veje, ali se premika po deblu navzdol. Zapredek je svilena zaščita, v kateri lahko ostane gosenica oziroma pozneje nastane buba. Buba in zapredek zato nista ista stvar. Pri osebkih, ki bodo prezimili, razvoj zastane še v gosenici. Spomladi se ta v svojem zavetju zabubi, odrasli metulj pa nastane šele po preobrazbi v bubi.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Codling moth, revizija 1375545735 · Laznik, Ž.; Trdan, S. (2013): Research on Seasonal Dynamics of 14 Different Insects Pests in Slovenia Using Pheromone Traps · Rozsypal, J.; Koštál, V.; Zahradníčková, H.; Šimek, P. (2013): Overwintering Strategy and Mechanisms of Cold Tolerance in the Codling Moth

Kaj je pokazalo spremljanje v Prigorici

V obsežnejšem pregledu slovenskih poskusov s feromonskimi vabami sta Laznik in Trdan opisala spremljanje jabolčnega zavijača v ekstenzivnem mešanem sadovnjaku pri Ribnici. Leta 2010 so postavili štiri vabe in spremljanje izvajali od začetka aprila do sredine oktobra. Zanimalo jih je, kako številčen je zavijač v takšnem sadovnjaku in kako poteka njegov sezonski let. Gre za konkreten slovenski terenski podatek, vezan na eno raziskavo in njene razmere.

Metulje so v vabah zaznavali od prve dekade maja do druge dekade septembra. Ugotovili so dve generaciji, pri čemer je bila prva številčnejša od druge. Na pojavljanje in številčnost sta vplivali temperatura in količina padavin. Ko primerjamo takšen podatek z lastnim sadovnjakom, sta pomembna leto in kraj opazovanja: rezultat opisuje sezono 2010 v Prigorici. Za spremljanje svojega drevesa je uporabna predvsem zamisel rednega beleženja časa ulovov, povezanega s pregledovanjem razvoja na gostiteljskih rastlinah.

Viri: Laznik, Ž.; Trdan, S. (2013): Research on Seasonal Dynamics of 14 Different Insects Pests in Slovenia Using Pheromone Traps

Vonjalna sporočila in spremljanje leta

Feromon je kemično sporočilo med osebki iste vrste. Pri žuželkah takšna sporočila sprejemajo tipalke, spolni feromoni pa lahko pomagajo samcu najti samico. Feromonska vaba posnema del tega sporazumevanja in omogoča spremljanje odraslih metuljev. V slovenskih raziskavah so z vabami predvsem opisovali začetek, vrhove in konec sezonske dejavnosti. Zapis ulova tako pove, kdaj je bilo sporočilo za leteče metulje učinkovito in kdaj so bili ti navzoči ob pasti.

Med spolnimi privabili jabolčnega zavijača je pomemben kodlemon, ki ga oddaja samica in privablja samce. Njegovo delovanje lahko okrepijo nekatere hlapne snovi rastlin. Raziskave so pokazale še privlačnost hruškovega estra, ki privablja oba spola. Snov iz okolja rastline, ki vpliva na vedenje žuželke, imenujemo kairomon. Feromon in kairomon imata torej različen izvor. Ta razlika pojasni, zakaj različna privabila ne spremljajo nujno enakega dela populacije, čeprav so postavljena ob istem drevesu.

Spremljanje s pastmi, množični lov in metoda zbeganja so različni načini uporabe kemičnih signalov. Pri spremljanju je namen pridobiti podatke o pojavljanju; množični lov skuša odstraniti večji del privabljenih žuželk. Pri zbeganju se feromonski signal razprši po nasadu, da samci težje najdejo samice. Skupna biološka podlaga je vedenje ob vonjalnem sporočilu. Past z vabo zato ni zgolj lepljiva površina: njena uporabnost je povezana z ustreznim privabilom in s tem, katera žuželka se nanj odzove.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Codling moth, revizija 1375545735 · Laznik, Ž.; Trdan, S. (2013): Research on Seasonal Dynamics of 14 Different Insects Pests in Slovenia Using Pheromone Traps

Zimski premor nastopi še v gosenici

Jabolčni zavijač hladni del leta preživi kot dorasla gosenica v diapavzi, torej v obdobju začasno ustavljenega razvoja. Zapredek je lahko pod lubjem ali med rastlinskimi ostanki ob vznožju drevesa. V južnočeški raziskavi so gosenice zbirali s pasovi valovite lepenke, nameščenimi na debla, kamor so se živali med iskanjem zavetja same zapredle. Raziskovalci so primerjali poletne osebke z jesenskimi in zimskimi ter spremljali, kako se skozi leto spreminja njihova odpornost proti mrazu.

V laboratorijski vzreji so pri enaki temperaturi in vlagi uporabljali različno dolžino dneva. Dolgi dan z osemnajstimi urami svetlobe je spodbujal neposreden razvoj, dvanajsturni dan pa diapavzo v zadnji ličinkini stopnji. Zimsko mirovanje je torej povezano s sezonskimi signali in fiziološko pripravo. Med prezimovanjem gosenice porabljajo zaloge. Pri sledenju posameznim osebkom v sezoni 2011/2012 so ugotovili precejšnje zmanjšanje mase, vode in skupne količine maščob med novembrom in aprilom.

Viri: Rozsypal, J.; Koštál, V.; Zahradníčková, H.; Šimek, P. (2013): Overwintering Strategy and Mechanisms of Cold Tolerance in the Codling Moth

Kako gosenica zadrži zmrzovanje telesnih tekočin

Pomembna zimska prilagoditev je podhladitev: telesne tekočine ostanejo tekoče tudi pod temperaturo ledišča vode. V češkem poskusu se je povprečna točka začetka zmrzovanja z okoli –15,3 °C poleti premaknila na okoli –26,3 °C ob koncu zime. Hkrati so se spreminjale zaloge in raztopljene snovi. Del zalog glikogena je upadel, povečale pa so se količine nekaterih sladkorjev, sladkornih alkoholov in aminokislin. Takšna sezonska sestava je pomemben del odpornosti gosenic.

Pri prilagajanju na mraz ne deluje samo ena snov. Raziskovalci so spremljali dvainpetdeset presnovkov v telesnih tkivih in hemolimfi, tekočini v telesni votlini žuželke. Pozimi so narasle količine fruktoze, glukoze, sorbitola in manitola; do pomladi so večinoma spet upadle. Količini trehaloze in prolina sta bili razmeroma visoki in stabilni. Avtorji domnevajo, da lahko prispevata k ohranjanju beljakovin in membran. Gre za usklajeno sezonsko preureditev, ki spremlja prehod iz aktivne rasti v prezimovanje in nazaj.

V poskusu prezimovanja 2010/2011 je na deblih preživelo 83,6 odstotka, v opadu pa 86,1 odstotka gosenic. Opad je ublažil temperaturna nihanja. Raziskovalci so v posebnih laboratorijskih preizkusih ugotovili tudi omejeno preživetje delnega zmrzovanja, vendar je bilo odvisno od temperature, trajanja in načina nastanka ledu. Teh rezultatov ne moremo pretvoriti v eno samo »smrtno temperaturo« za sadovnjak. Pokažejo pa, zakaj običajna mrzla zima sama po sebi ne zagotovi, da bo naslednjo pomlad izginila celotna populacija.

Viri: Rozsypal, J.; Koštál, V.; Zahradníčková, H.; Šimek, P. (2013): Overwintering Strategy and Mechanisms of Cold Tolerance in the Codling Moth

Plenilci ob lubju in ranljivo življenje zunaj ploda

Jabolčni zavijač je del prehranjevalnih odnosov v sadovnjaku. Njegove gosenice iščejo ptice, med nevretenčarskimi plenilci pa so pajki, hrošči, strigalice in mravlje. Izpostavljenost se spreminja z razvojno stopnjo: gosenica med iskanjem ploda ali zimskega zavetja ni tako skrita kot med prehranjevanjem v notranjosti jabolka. Poleg plenilcev ga napadajo tudi zajedavske ose, katerih potomci se razvijajo na račun gostitelja.

Raziskovalci prezimovanja na južnem Češkem so opazili, da so ptice poškodovale lepenkaste pasove z gosenicami. Predlagali so, da je plenjenje lahko eden od razlogov za uporabo opada kot zimskega zavetja. Izbira prezimovališča tako združuje temperaturne razmere in nevarnost plenjenja. Pri opazovanju drevesa je zato zanimivo povezati tri različna mesta: plod, v katerem se gosenica hrani, pot po vejah oziroma deblu in zavetje, v katerem preživi obdobje brez prehranjevanja.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Codling moth, revizija 1375545735 · Rozsypal, J.; Koštál, V.; Zahradníčková, H.; Šimek, P. (2013): Overwintering Strategy and Mechanisms of Cold Tolerance in the Codling Moth

Zakaj se življenje metulja ne omeji na en plod

Odrasli zavijači lahko velik del časa ostanejo blizu gostiteljskih dreves, vendar so sposobni tudi daljših preletov. Pri raziskovanju njihovega gibanja so ugotovili, da se osebki razlikujejo po letalni dejavnosti in da lahko nekateri preletijo več kilometrov. Razširjanje je pomembno, kadar so primerni plodovi razporejeni v ločenih zaplatah. Gosenica je med hranjenjem vezana na plod, odrasli metulj pa omogoča premik med drevesi in ponovno naselitev primernega okolja. Zato pregled enega samega jabolka pokaže le majhen, skriti del življenjskega kroga te vrste.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Codling moth, revizija 1375545735