Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera) je majhen listni hrošč, pri katerem odrasla žival in ličinka poškodujeta različne dele koruze. Odraslega opazimo na rastlini, predvsem pri prehranjevanju s cvetnim prahom ali svilo storža. Ličinka ostane skrita v tleh in objeda korenine. Močno poškodovana rastlina se slabše oskrbuje z vodo in hranili ter lahko poleže. Pri razumevanju škode je zato pomembno povezati dogajanje nad tlemi z dogajanjem ob koreninskem sistemu.
V Evropi in slovenskih strokovnih objavah je obravnavana podvrsta Diabrotica virgifera virgifera. Prve najdbe v Sloveniji so bile dokumentirane leta 2003 na vzhodu in zahodu države. Žuželka prezimi kot jajčece v tleh, zato se posledice poletnega razmnoževanja lahko pokažejo šele naslednjo rastno sezono. Prav ta časovna povezava pojasni pomen spremljanja odraslih in menjavanja posevkov.
Zakaj so korenine glavno mesto škode
Pravkar izležene ličinke poiščejo korenine in se najprej hranijo na drobnih delih, nato pa večje ličinke objedajo in poškodujejo tudi močnejše korenine. Lahko vrtajo v njihovo notranjost. Zaradi izgube korenin ima rastlina manjšo oporo in slabšo zmožnost oskrbe z vodo ter mineralnimi hranili. Pri močnem napadu je koreninski sistem občutno zmanjšan. Poškodovani podzemni del se tako odrazi tudi na rasti in pridelku nad tlemi.
Najopaznejša posledica je poleganje koruze. Rastlina z oslabljenimi koreninami težje ostane pokončna, kar oteži tudi spravilo pridelka. Za razumevanje takšne poškodbe je pomembno mesto hranjenja: koruzni hrošč ni samo žuželka, ki pušča luknjice na listu. Njegova ličinka vpliva na celoten koreninski sistem. Ker se hrani v zemlji, velikosti poškodbe ne moremo oceniti zgolj po številu trenutno vidnih hroščev na svili storžev.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Western corn rootworm, revizija 1362930817
Cvetni prah, listi in svila storža
Odrasli imajo širši izbor prehranjevalnih mest kot ličinke. Na koruzi uporabljajo cvetni prah, svilo in izpostavljena zrna na vrhu storža, lahko pa objedo tudi listno površino. Ko cvetni deli še niso na voljo, na listih postrgajo zeleno tkivo, zaradi česar ostanejo svetlejša, okencem podobna mesta. Ko sta dostopna cvetni prah in sveža svila, se hranjenje pogosto preusmeri nanju. Prehrana odraslih se zato spreminja skupaj z razvojem posevka.
Svila so dolge brazde ženskih cvetov, po katerih po oprašitvi poteka rast pelodne cevi proti semenski zasnovi. Če jo hrošči med sproščanjem cvetnega prahu močno skrajšajo, je oplodnja lahko ovirana in storž slabše ozrnjen. To je drugačen vzrok zmanjšanega pridelka od spomladanskega oziroma zgodnjepoletnega objedenja korenin. Pri pregledu rastline zato ločujemo poškodbe listov, stanje svile in koreninsko oporo, čeprav jih lahko povzroča isti življenjski krog žuželke.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Western corn rootworm, revizija 1362930817
Zima v jajčecu in trije ličinkini stadiji
Koruzni hrošč ima en rod na leto. Samica jajčeca odlaga v zemljo, kjer preživijo hladni del leta in razvojni premor, imenovan diapavza. Spomladi se iz njih izležejo ličinke, ki morajo najti primerno hrano. Med rastjo preidejo tri ličinkine stopnje, nato pa se zabubijo v zemlji. Iz bube nastane odrasli hrošč. Ta zaporednost povezuje jajčeca iz prejšnjega leta s poškodovanimi koreninami v novi sezoni.
Čas izleganja ni vsako leto enak, saj nanj vplivajo temperatura in krajevne razmere. Tudi odrasli ne izletijo vsi isti dan; pojavljanje se lahko raztegne prek več tednov. Samci začnejo izletati pred samicami. Po parjenju samica potrebuje hranjenje in čas, preden začne odlagati jajčeca. V severnoameriških bioloških opisih je navedeno približno dvotedensko obdobje, na katero vplivata kakovost hrane in temperatura. To je razvojni razpon, ne natančen napovednik za vsako slovensko njivo.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Western corn rootworm, revizija 1362930817
Prve najdbe leta 2003 in spremljanje leta 2005
Hummel, Modic in Urek v raziskovalnem prispevku iz leta 2006 prve slovenske najdbe navajajo za leto 2003: na zahodu blizu italijanske meje in na vzhodu v Prekmurju. Spremljanje leta 2005 je pokazalo izrazito rast vzhodne populacije. Pri treh spremljanih naseljih je bil vrh leta hroščev v prvem tednu avgusta. Ulove so spremljali z občutljivimi lepljivimi pastmi s spolnim feromonom. Ti podatki dokumentirajo zgodnjo fazo pojavljanja vrste pri nas.
Severnoameriški izvor in več prihodov v Evropo
Koruzni hrošč izvira iz Severne Amerike, kjer je povezan z obsežnimi območji pridelave koruze. V Evropi so zahodnega koruznega hrošča prvič opazili leta 1992 v okolici Beograda. Sledilo je širjenje po srednji in jugovzhodni Evropi, nastajala pa so tudi prostorsko ločena žarišča. Genetske raziskave, povzete v biološkem pregledu, so pokazale, da evropska naselitev ni bila posledica samo enega prihoda iz Severne Amerike. Več vnosov je ustvarilo različna izhodišča za nadaljnje širjenje.
Takšna razširitev združuje postopno premikanje skozi povezana območja in posamezne preskoke na večje razdalje. Žarišče daleč od glavnega območja zato ni nujno dokaz enakomernega pomikanja meje leto za letom. Za Slovenijo zgodnji podatki o najdbah na vzhodu in zahodu kažejo, zakaj je bilo pomembno spremljati več ločenih območij. Posamezna evropska žarišča so bila po raziskavah genetsko povezana z novimi čezatlantskimi vnosi, druga pa z razširjanjem že naseljene evropske populacije.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Western corn rootworm, revizija 1362930817 · Hummel, H. E.; Modic, Š.; Urek, G. (2006): Diabrotica virgifera virgifera in eastern Slovenia: increasing population trend 2005
Menjava posevka prekine povezavo z jajčeci
Kolobar izkorišča prehranske zahteve ličink in dejstvo, da jajčeca ostanejo v zemlji. Če naslednje leto na isti njivi ni koruze, tam izležene ličinke težje najdejo ustrezno hrano. Njihova sposobnost premikanja do oddaljenega posevka je majhna v primerjavi z letom odraslega. Zato menjava poljščine spremeni razmere prav za podzemni, najbolj škodljivi stadij. To je biološko drugačen pristop od odstranjevanja trenutno vidnih odraslih hroščev z rastlin.
V biologiji koruznih hroščev obstajajo tudi posebnosti, pomembne za razumevanje takšnih ukrepov. Pri zahodnem koruznem hrošču so v delu ZDA opisali vedenjsko različico, pri kateri samice odlagajo jajčeca tudi v soji. Ko na takšno njivo naslednje leto pride koruza, lahko tam izležene ličinke najdejo hrano. To je severnoameriški primer prilagoditve; ni dokaz, da je enako vedenje značilno za slovensko populacijo. Poleg tega ne smemo pripisati vsake posebnosti sorodnih koruznih hroščev isti vrsti.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Western corn rootworm, revizija 1362930817
Ali beljakovine gliv lahko zavrejo prebavo
Toepfer in sodelavci so leta 2024 objavili laboratorijsko raziskavo beljakovin iz višjih gliv. Zanimali so jih zaviralci proteaz, torej snovi, ki omejujejo delovanje encimov za razgradnjo beljakovin. Koruzni hrošč pri prebavi uporablja več skupin takšnih encimov. Raziskovalci so najprej preizkusili delovanje izbranih beljakovin na črevesnih izvlečkih ličink in odraslih. Pri nekaterih encimskih dejavnostih so res ugotovili zaviranje. To je bil obetaven biokemični rezultat, vendar še ni pokazal učinka na celo žival.
Nato so opravili biološke preizkuse na ličinkah, odraslih in jajčecih. Izbrane snovi so nanesli na umetno hrano, jajčeca pa so preizkušali ločeno. Pri uporabljenih odmerkih niso ugotovili večjega praktičnega učinka na preživetje ali zastoj rasti koruznega hrošča. Učinek na izolirani encim zato ni pomenil, da bo žival prenehala uspešno rasti. Raziskava je pomembna prav zaradi tega razlikovanja: razvoj novega pristopa zahteva preverjanje celotnega organizma, ne samo ene reakcije v črevesnem izvlečku.
Prebavilo kot prilagodljiv del rastlinojedega hrošča
V raziskavi so z mikroskopom primerjali tudi zgradbo srednjega črevesa koruznega in koloradskega hrošča. Prehranjujeta se z različnimi deli rastlin, zato je zanimivo, kako se njuno prebavilo odziva na enake snovi. Na površini črevesnih celic so drobni izrastki, mikroresice, ki povečujejo površino za vsrkavanje. Med vsebino črevesa in celicami je zaščitna peritrofična matrica. Ta ne pomeni neprepustne stene, temveč del vmesnika med zaužito hrano in telesom.
Preučevani vrsti sta si bili po opazovani osnovni zgradbi podobni, po občutljivosti na zaviralce pa ne. Avtorji kot možno razlago predlagajo učinkovito prilagajanje nabora prebavnih encimov pri koruznem hrošču. Sestave zaščitne matrice pri tem niso raziskali, zato natančen mehanizem ni dokončno pojasnjen. Takšen rezultat pokaže, da sorodnost dveh listnih hroščev sama po sebi ne zagotavlja enakega odziva na biološko aktivno snov. Posebnost vrste se lahko skriva v delovanju prebavila, ne le v videzu ali gostiteljski rastlini.
Nekatere preizkušene beljakovine so prebavo prestale
Raziskovalci so preverili tudi, ali koruzni hrošč zaviralce preprosto razgradi. Več preizkušenih beljakovin je v črevesnih izvlečkih ostalo nerazgrajenih štiriindvajset ur, ena pa se je razgradila že po približno štirih urah. Odpornost hrošča zato ni bila pojasnjena samo s hitrim uničenjem vseh zaužitih zaviralcev. Avtorji predlagajo, da lahko sodeluje več prebavnih encimov, med njimi taki, ki so za določeni zaviralec manj občutljivi. To ostaja razlaga, ki jo je treba razlikovati od neposredno izmerjene stabilnosti beljakovin. Pri odraslih so ločeno spremljali še hranjenje.
Pregled odraslih povežemo s stanjem rastline
Pri opazovanju odraslih so uporabni listi, metlica, storž in svila. Njihova izbira mesta je povezana z razpoložljivo hrano, zato lahko pogled na samo en del rastline spregleda velik del dejavnosti. Ličinke iščemo drugače, v zemlji in pri koreninah. Slovenska strokovna predstavitev zato ločuje pregled talnih vzorcev od pregledovanja rastlin oziroma ulovov na plošče. Metodi ne merita iste razvojne stopnje in ju je treba razlagati skupaj s časom pregleda.
Pomemben podatek je tudi zgodovina posevka. Jajčeca v tleh, rast korenin in poznejši odrasli hrošči sestavljajo zaporedje, ki presega en sam poletni obisk njive. Pri beleženju je zato koristno povezati opažene stadije s prejšnjo in sedanjo poljščino. Če opazimo samo odrasle na cvetnem prahu, še ne vidimo celotnega obsega podzemnega razvoja. Enako lahko oslabljene korenine ostanejo skrite, dokler se posledice ne pokažejo pri opori rastline ali v njeni rasti.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Western corn rootworm, revizija 1362930817 · Modic, Š.; Zemljič-Urbančič, M. (2022): Koruzni hrošč, IVR
Pogosta vprašanja o vrsti
Po čem se razlikujeta samec in samica koruznega hrošča?
Samci imajo daljše tipalke in širše temne dele pokrovk; samice imajo večji zadek in praviloma ožje temne vzdolžne proge.
Preverite vir odgovoraKateri stadij koruznega hrošča prezimi?
Jajčece v tleh. Iz njega se v naslednji sezoni izleže ličinka, ki poišče korenine.
Preverite vir odgovoraZakaj lahko koruza zaradi ličink poleže?
Ličinke poškodujejo korenine, zato rastlina izgubi oporo in se slabše oskrbuje z vodo ter hranili.
Preverite vir odgovoraAli odrasli objedajo samo liste?
Ne. Hranijo se tudi s cvetnim prahom, svilo storžev in izpostavljenimi zrni. Močno objedanje svile lahko ovira oplodnjo.
Preverite vir odgovoraKdaj so bile dokumentirane prve slovenske najdbe?
Raziskovalni prispevek Hummela, Modic in Ureka iz leta 2006 prve slovenske najdbe navaja za leto 2003.
Preverite vir odgovoraAli so glivni zaviralci proteaz v raziskavi 2024 uspešno ustavili razvoj?
Pri uporabljenih preizkusih niso imeli večjega učinka na preživetje in rast, čeprav so zavirali nekatere encimske dejavnosti v črevesnih izvlečkih.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Slovensko besedilo vključuje priredbo članka Western corn rootworm sodelavcev Wikipedije, CC BY-SA 4.0, in raziskave Toepferja s sodelavci (2024), CC BY 4.0. Prevod in povezava pojasnil sta prilagojena tej predstavitvi; povezave do del in zgodovina Wikipedije so pri virih. CC BY-SA 4.0
- Sodelavci Wikipedije: Western corn rootworm, revizija 1362930817
CC BY-SA 4.0. Predstavitev podvrste Diabrotica virgifera virgifera.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Modic, Š.; Zemljič-Urbančič, M. (2022): Koruzni hrošč, IVR
Strokovna predstavitev Kmetijskega inštituta Slovenije, november 2022.
- Hummel, H. E.; Modic, Š.; Urek, G. (2006): Diabrotica virgifera virgifera in eastern Slovenia: increasing population trend 2005
Communications in Agricultural and Applied Biological Sciences 71(2 Pt B), 571–577. Avtorski povzetek v PubMed, PMID 17385526.
- Toepfer, S.; Toth, S.; Zupan, T.; Bogataj, U.; Žnidaršič, N.; Ladanyi, M.; Sabotič, J. (2024): Diabrotica v. virgifera Seems Not Affected by Entomotoxic Protease Inhibitors from Higher Fungi
Insects 15(1), 60, DOI 10.3390/insects15010060. CC BY 4.0. Laboratorijski preizkusi in primerjava zgradbe črevesja.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.
