Kreheljc (Anas crecca) je najmanjša med racami, ki jih lahko vidimo v Sloveniji. Prepoznamo ga po majhnosti in zelenem zrcalcu na zgornji strani kril. Samec ima v času razmnoževanja izrazito obarvano glavo in rumeno zaplato pod repom, samica pa je rjavo lisasta in se v obrežnem rastju dobro skrije. Vrsta se prehranjuje z vodnimi nevretenčarji in rastlinskimi semeni, gnezdo pa si uredi na tleh ob vodi.
Kako prepoznamo kreheljca
Kreheljc je dolg od 34 do 38 centimetrov, njegov razpon peruti pa meri od 53 do 59 centimetrov. Pri obeh spolih je na krilu bleščeče zeleno zrcalce. Samica je rjavo grahasta, zato jo je med gosto vodno ali obrežno vegetacijo težko opaziti. Podobna je samicam nekaterih drugih rac, pri prepoznavanju pa pomagata njena majhnost in zeleno zrcalce.
Samec je v času razmnoževanja precej bolj vpadljiv. Glava in vrat sta rdečerjava, čez oko in proti tilniku pa se vije zelena proga s tankim rumenim robom. Boki so videti sivi, po njih poteka bela proga, prsi in trebuh pa so rumenkasti ter posuti s temnimi pegami. Pod repom izstopa rumena zaplata s črnim robom. Zunaj tega obdobja je samec manj izrazit in je po obarvanosti bolj podoben samici.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Anas crecca
Kje živi
Za gnezdenje izbira plitve vode z bogato obrežno vegetacijo, pogosto v bližini gozda. Primerna so jezera, reke in mokrišča, tudi taka z brakično vodo, kjer se mešata sladka in morska voda. Gnezdo je kotanja na tleh, skrita v močvirskem rastju ali pod grmom blizu vode. Tudi zunaj gnezditvene sezone se zadržuje v podobnih vodnih okoljih.
V širšem območju vrste se življenjski prostor med letom spreminja: v času gnezdenja uporablja zlasti zavetna sladkovodna mokrišča z višjo vegetacijo, pozimi pa jo najdemo tudi ob brakičnih vodah, v zalivih in lagunah. V Sloveniji je kreheljc zelo redka gnezdilka.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Anas crecca
Kaj jé in kdaj išče hrano
Kreheljc se prehranjuje drugače glede na letni čas. Spomladi in poleti prevladuje živalska hrana, predvsem žuželke, drobni raki in drugi vodni nevretenčarji. Jeseni in pozimi išče predvsem semena vodnih rastlin, trav in šašev, pa tudi žitna zrna, ki ostanejo na poljih.
Hrano zajema s površine ali iz plitvine: lahko se pase, preceja vodo s kljunom ali se obrne z zadnjim delom telesa navzgor, da doseže hrano pod gladino. Včasih potopi glavo, občasno pa se tudi potopi. Med gnezdenjem je dejaven podnevi. V hladnejšem delu leta, zlasti med lovno sezono, hrano navadno išče ponoči. Dejavnejši je tudi v mraku.
Gnezdenje in življenje mladičev
Gnezdi od aprila ali maja do julija. Pari se oblikujejo na prezimovališčih in skupaj prispejo na gnezditvena območja, kjer se gnezdenje začne pozneje. Samica izleže jajca v skrito gnezdo na tleh in jih vali 21 do 23 dni. Običajno jih je od osem do enajst, lahko pa jih je tudi več ali manj.
Mladiči zapustijo gnezdo kmalu po izvalitvi, vendar ostanejo ob materi približno 25 do 30 dni, dokler niso sposobni leteti. Samec se po začetku odlaganja jajc odmakne in se pridruži drugim samcem, ki se zbirajo na območjih golitve. Mladi osebki se po prvi zimi prebarvajo v odraslo perje.
Pogosta vprašanja o vrsti
Kako ločimo samca kreheljca od samice?
Samec ima v svatovskem perju rdečerjavo glavo z zeleno progo in rumeno podrepje; samica je rjavo lisasta.
Preverite vir odgovoraKaj pomeni zeleno zrcalce na krilu?
To je bleščeče zeleno polje peres, vidno pri obeh spolih, zlasti ob razprti peruti.
Preverite vir odgovoraAli kreheljc v Sloveniji gnezdi?
Da, vendar zelo redko. Za gnezdo potrebuje skrito mesto ob vodi.
Preverite vir odgovoraKdo skrbi za mladiče kreheljca?
Samica; samec se po začetku odlaganja jajc umakne na območja golitve.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Anas crecca
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.