Krokar v Sloveniji: prepoznava, glasovi, prehrana in gnezdo

Klinast rep in vratna brada

Krokar ima enotno črno perje, ki se na soncu kovinsko lesketa v zelenih in vijoličastih odtenkih. DOPPS ga opisuje kot največjega evropskega vrana. Pri sedeči ptici izstopata velik močan kljun in širok vrat. Na njem so daljša razmršena peresa, ki oblikujejo značilno brado. Te lastnosti dopolnjujejo silhueto velike temne ptice in pomagajo pri razlikovanju od drugih članov iste družine.

Med letom je posebej uporaben klinast rep. Njegov srednji del sega dlje od zunanjega, zato odprti rep ne deluje ravno odrezan. DOPPS poleg repa poudarja dolga krila. Krokarja lahko tako prepoznamo tudi na nebu, ko odtenki črnega perja in podrobnosti kljuna niso vidni. Pri določanju je koristna kombinacija telesne zgradbe in silhuete, ne samo opažanje črne barve.

Viri: DOPPS — Vrani Slovenije

Velikost, samec in samica

Urbanatura navaja dolžino telesa od 54 do 67 centimetrov in razpon kril od 115 do 130 centimetrov. Pri odraslih so črni tudi kljun, oči in noge. Krila v letu opisuje kot široka in skoraj ravna, rep pa je lahko široko razprt. Velikost in oblika sta zato pomembni lastnosti tudi pri krokarju, ki kroži visoko nad dolino.

Univerzitetni pregled Animal Diversity Web pojasnjuje, da sta si spola po videzu podobna, samice pa so lahko manjše. Enake osnovne barve torej niso zanesljiv znak, da gledamo samo samce ali samo samice. Isti pregled med lastnostmi krokarja omenja pogostejše jadranje in drsenje kakor pri ameriški vrani; gre za primerjavo z ameriško vrsto, ne s slovensko sivo vrano.

Kljub veliki postavi krokar spada v red pevcev in družino vranov; Urbanatura ga predstavlja kot največjega ptiča pevca.

Viri: Urbanatura — Krokar · Animal Diversity Web — Corvus corax

Krokar v slovenskih gorah in nižinah

DOPPS krokarja uvršča med dokaj pogoste celoletne vrste, razširjene po večjem delu Slovenije. Zanj so značilne prostrane gozdnate pokrajine in gorati predeli, vendar se prilagaja tudi drugim okoljem. Pri izbiri življenjskega prostora je splošnež: eno samo okolje ali ena nadmorska višina ne opišeta vseh krajev, kjer ga lahko srečamo.

Milan Vogrin v reviji Lovec iz leta 2024 posebej razlikuje gnezdišča v gorah od tistih v nižinah. V gorah krokar uporablja predvsem nedostopne stene. V nižjih predelih gnezdi v kamnolomih, na drevesih in električnih daljnovodih. DOPPS med gnezdišči našteva skalne police in visoka drevesa ter opisuje pogostejšo uporabo daljnovodnih stebrov in stavb v zadnjih desetletjih.

Viri: DOPPS — Vrani Slovenije · Milan Vogrin — Poznamo vse vrane?

Kako ga ločimo od drugih vranov

Siva vrana ima siv trup, medtem ko so glava, oprsje, krila in rep črni. Krokar je nasprotno enotno temen. Črna vrana je po barvi podobnejša krokarju, vendar jo Vogrin opisuje kot precej manjšo in v Sloveniji redko vrsto, ki jo srečujemo predvsem na severu države. Črnina sama zato še ne določi vrste.

Pri krokarju se osredotočimo na močan kljun, vratna peresa in klinasto obliko repa. DOPPS pri poljski vrani poudarja strmo čelo in golo kožo okoli kljuna. Vogrin dodaja, da je to značilnost odraslih ptic, mlade pa imajo ta del obraza operjen. Kombinacija obraza in repa pomaga ločevati temne vrane tudi takrat, ko primerjava velikosti brez bližnje druge ptice ni preprosta. Globok glas krokarja je dodatna značilnost, ki jo v slovenski predstavitvi poudarja Vogrin.

Viri: DOPPS — Vrani Slovenije · Milan Vogrin — Poznamo vse vrane?

Kaj je na krokarjevem jedilniku

Krokar je prehranski oportunist. Urbanatura omenja različno hrano, tudi mrhovino in hrano, ki izvira iz človekovega okolja. Vogrin opisuje pobiranje povoženih živali ter ostankov plena večjih plenilcev. V njegovem slovenskem pregledu so navedene tudi onemogle živali in mladiči. Povezava z ostanki plena pojasnjuje del njegove navzočnosti v pokrajinah z velikimi sesalci.

Animal Diversity Web navaja členonožce, dvoživke, male sesalce, ptice in plazilce, poleg njih pa zrnje, želod, sadeže in brste. Pri mrhovini krokar pobira tudi žuželke, predvsem ličinke in hrošče, ki se hranijo na njej. Mrtva žival je tako lahko vir več različnih vrst hrane. Pregled poudarja pobiranje hrane s tal in širok nabor živalskih ter rastlinskih virov.

Viri: Urbanatura — Krokar · Animal Diversity Web — Corvus corax · Milan Vogrin — Poznamo vse vrane?

Shranjevanje hrane in učenje mladih ptic

Animal Diversity Web v pregledu iz leta 1999 opisuje shranjevanje oreškov, kosti, jajc in mesa. Ob učenju ravnanja s predmeti omenja tudi glasovno igro mladih krokarjev. Med njo lahko več minut ali celo ur preizkušajo različne glasove, višine tonov in glasnosti. V pregledanih opisih vrste je navedenih od petnajst do triintrideset kategorij oglašanja: med njimi alarmni klici, glasovi ob preganjanju drugih ptic in označevanju teritorija.

Mladi krokarji kmalu po zapustitvi gnezda začnejo preizkušati shranjevanje užitnih in neužitnih predmetov. To je konkretnejši primer učenja kot splošna oznaka, da je vrsta pametna. Obdobje po odhodu iz gnezda vključuje pridobivanje izkušenj s predmeti in hrano, univerzitetni pregled pa med starševsko skrbjo navaja tudi podaljšano druženje s starši ter učenje mladih.

Čas odhoda od staršev je različen. Animal Diversity Web opisuje mlade, ki družinsko območje zapustijo v tednu po odhodu iz gnezda, in druge, ki pri starših ostanejo dlje. Zapustitev gnezda zato ni vedno hkrati odhod iz družinske skupine.

Viri: Animal Diversity Web — Corvus corax

Par, teritorij in skupine

Vogrin opisuje krokarjev par, ki svojega teritorija ne zapusti niti pozimi. Isto besedilo omenja jesensko in zimsko zbiranje krokarjev v manjše jate, včasih s petdesetimi osebki ali več. Navzočnost para na njegovem območju in opažanje skupine ptic sta zato različna prizora iz družabnega življenja iste vrste.

Animal Diversity Web pojasnjuje, da se večje skupine pri hranjenju pojavljajo tam, kjer je hrana zgoščena, negnezdeče ptice pa uporabljajo skupna prenočišča. Najpogosteje opisuje posamezne krokarje ali pare. Za gnezditvene teritorije v svetovnem pregledu navaja razpon od 5,1 do 40,5 kvadratnega kilometra, odvisno od gostote virov. Teritorialni par lahko vsiljivca preganja več kilometrov in se z njim spopade v zraku. Med sporazumevanjem ptic so poleg klicev navedeni še telesne drže, pokanje s kljunom in medsebojno urejanje perja.

Viri: Animal Diversity Web — Corvus corax · Milan Vogrin — Poznamo vse vrane?

Gradnja gnezda in mehka notranjost

Urbanatura opisuje veliko gnezdo, spleteno iz vej in postlano z mahom, lišaji, dlakami ter puhom. Ogrodje in notranja posteljica imata tako različna materiala. Krokar pogosto gnezdi v skalovju, uporablja pa tudi stenske niše v večjih mestih. Takšna mesta dopolnjujejo drevesna in druga gnezdišča iz slovenskih pregledov.

Po Urbanaturi ima en zarod na leto. Samica znese zelenomodro do olivnozeleno obarvana jajca s temnorjavimi lisami. Med valjenjem ji samec prinaša hrano, pozneje mladiče hranita oba starša. Skrb za družino torej vključuje delitev nalog, ki se spremeni, ko se iz jajc izvalijo mladiči.

Univerzitetni pregled iz leta 1999 velikost gnezda opisuje posebej za ogrodje in notranjo kotanjo. Ogrodje iz vej je lahko široko od štirideset do sto triinpetdeset centimetrov in visoko od dvajset do enainšestdeset centimetrov. Kotanja za jajca in mladiče meri od dvaindvajset do štirideset centimetrov v premeru ter od trinajst do petnajst centimetrov v globino. To so razponi iz širšega pregleda vrste; posamezno slovensko gnezdo je lahko drugačnih mer.

Viri: Urbanatura — Krokar · Animal Diversity Web — Corvus corax

Jajca, valjenje in odhod mladičev

BTO v britanski zbirki navaja običajno štiri do šest jajc in en zarod. Jajce meri približno 49 krat 34 milimetrov ter tehta 28,8 grama. Vali samica, običajno od 21 do 22 dni. Mladiči so ob izvalitvi nerazviti in puhasti, običajen čas do zapustitve gnezda pa je približno 39–40,5 dneva.

V isti britanski zbirki je povprečni datum začetka prvega legla 5. marec, z navedenim razponom od 20. februarja do 6. aprila. Prvo gnezdenje BTO umešča običajno pri treh letih starosti. To so britanski gnezditveni podatki in ne koledar za vsa slovenska gnezdišča. Najvišja navedena starost obročkane ptice je 17 let, 11 mesecev in 15 dni, zabeležena leta 2000.

Viri: British Trust for Ornithology — Raven

Glasovi in sporazumevanje

Urbanatura opisuje mehko krakajoče glasove arr-arr-arr ali ko-ko-ko, predvsem v letu in na izpostavljenih mestih. Omenja tudi klikajoče glasove, zlasti v večjih jatah. Krokarjev glasovni svet tako obsega več kot en ponavljajoči se klic. Slišano oglašanje lahko povežemo s položajem ptice in s tem, ali je sama ali v skupini.

Animal Diversity Web med oblikami sporazumevanja opisuje opozarjanje, klice pri preganjanju in oglašanje za oznanjanje teritorija. Mladiči se igrajo z različnimi glasovi, višinami in glasnostjo. Sporazumevanje vključuje tudi prikaze s telesom, zvoke kril, tleskanje s kljunom in medsebojno negovanje perja. Daljša vratna peresa so po istem pregledu vključena v družabno komunikacijo.

Viri: Urbanatura — Krokar · Animal Diversity Web — Corvus corax

Kaj so raziskovali na Dunaju

Univerza na Dunaju je 20. maja 2019 predstavila raziskavo Jessie Adriaense in sodelavcev o krokarjih, vajenih vedenjskih poskusov. Ena ptica je skozi odprtino videla bolj ali manj priljubljeno hrano. Druga je opazovala njeno vedenje, hrane same pa ni mogla videti. Pred opazovanjem in po njem so preverjali odziv na dvoumne dražljaje.

Po opazovanju vedenja, podobnega frustraciji, so opazovalne ptice nalogo presojale bolj pesimistično, čeprav niso ponovile istega vedenja. Raziskovalci so rezultat razlagali kot prenos negativnega čustvenega stanja. Študija, objavljena v PNAS, je primer preučevanja družabnega odzivanja v nadzorovanem poskusu. Ne dokazuje, da lahko pri vsakem prostoživečem krokarju njegovo počutje zanesljivo prepoznamo iz enega klica ali giba.

Viri: University of Vienna — Empathic birds

Goričko: krajevni popis iz leta 2012

Popis Krajinskega parka Goričko, objavljen julija 2014, je krokarja zabeležil na 19 od 59 pregledanih transektov v letu 2012. Avtorja ga na tem območju opisujeta kot razmeroma splošno razširjeno, vendar ne zelo pogosto vrsto. Pri gnezdiščih navajata skalne police in visoka drevesa, pri prehrani mrhovino ter organske odpadke. Posebej omenjata zbiranje mladih ptic v jate in običajno trajnost parne zveze.

Poročilo za popis iz leta 2012 poleg razširjenosti navaja triindvajset preštetih parov. Največje število na posameznem transektu je bilo dva para, povprečje pa 0,39 para na transekt. Avtorja sta za celotni krajinski park ocenila populacijo na osemdeset do sto trideset parov. Ocena celotnega območja in število parov, preštetih na transektih, sta različna podatka istega raziskovalnega poročila. Navedene številke opisujejo Goričko v obdobju tega popisa.

Viri: Denac in Kmecl — Popis ptic Goričkega

Od Slovenije do drugih delov severne poloble

Krokarjeva naravna razširjenost sega precej dlje od Evrope. Animal Diversity Web med območji našteva Britansko otočje, Islandijo, obalne predele Grenlandije, severno Skandinavijo in osrednjo Azijo. Proti jugu opisuje navzočnost do Himalaje, severozahodne Indije, Bližnjega vzhoda, severozahodne Afrike in Kanarskih otokov. V Severni in Srednji Ameriki njegova razširjenost sega do Nikaragve.

Različnim delom tega obsežnega območja ustrezajo različna okolja. Univerzitetni pregled našteva tundro, morske obale, rečne bregove, skalne stene, gorske gozdove, ravnine in puščavske pokrajine. Slovenska gozdnata dolina je zato samo eden od prostorov, v katerih živi ista vrsta. Pregled posebej razlikuje severnoameriško pogostejšo povezanost z divjino od nekaterih populacij, ki so se navadile človekove bližine.

Viri: Animal Diversity Web — Corvus corax

Kako krokar preživi zimo

V Sloveniji je krokar po DOPPS celoletna vrsta; Urbanatura dodaja, da se pozimi pogosto približa naseljem. Tudi univerzitetni pregled opisuje pretežno stalno navzočnost, vendar za robove svetovnega območja razširjenosti omenja krajše sezonske premike ob skrajnih vremenskih razmerah. Stalna vrsta tako lahko spreminja prostor iskanja hrane. Pozimi jo lahko srečamo v drugačnem okolju kakor ob njenem gnezdišču, njeno prisotnost pa povezujejo tudi skupna prenočišča negnezdečih ptic.

Viri: DOPPS — Vrani Slovenije · Urbanatura — Krokar · Animal Diversity Web — Corvus corax