Mali repkar: prepoznavanje, življenjski prostor in razvoj

Kako ga prepoznamo

Razpon kril meri 26–30 milimetrov. Samec je zgoraj temno rjav, samica kostanjevo rjava. V notranjem kotu zadnjih kril ima samec dve zabrisani oranžni pegi, samica tri izrazitejše.

Na koncu samičinega zadka je šop črnih dlačic. Na spodnji strani je v eni oranžni lisi modrikasta pega, ob robu krila pa droben repek.

Koristna je tudi bela prečna risba na spodnji strani. Pri tej vrsti poteka razmeroma naravnost in se pri notranjem kotu zadnjega krila le nekoliko ukrivi; ne oblikuje izrazite črke W. Samec nima posebne dišavne pege.

Število in izrazitost barvnih lis se lahko razlikujeta, zato je pri določanju smiselna povezava bele risbe, repka ter oranžnih oznak.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Satyrium acaciae

Kje živi

V Sloveniji je mali repkar toploljuben metulj nižjih predelov. Najpogosteje ga srečamo do približno 600 metrov nad morjem, višje le redko. Ustrezajo mu gozdni robovi, grmišča in zaraščajoči se travniki s črnim trnom.

Širši vrstni opis poudarja sončna, pogosto kamnita pobočja s trnovimi živimi mejami. Posamezna bivališča so lahko zelo majhna in med seboj oddaljena. Njegovo evropsko območje sega proti Mali Aziji in Zakavkazju.

Za iskanje vrste je zato uporabnejša prisotnost sončnega trnovega grmišča kakor sam podatek o splošnem območju razširjenosti.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Satyrium acaciae

Hrana gosenic in odraslih metuljev

Črni trn (Prunus spinosa) je hranilna rastlina gosenic v slovenskem vrstnem opisu. Širši pregled navaja tudi Prunus divaricata. Razlikujemo torej rastlino, na kateri gosenica raste, od cvetov, ki jih obiskujejo odrasli metulji.

Odrasle privabljajo belo cvetoče medonosne rastline. Pogosto počivajo na kobulnicah in držijo krila zaprta, kar omogoči pogled na spodnji vzorec. Trnovi grmi in cvetoči rob ob njih tako ponujajo različne vire za gosenice ter odrasle.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Satyrium acaciae

Pojavljanje in razvoj

V Sloveniji odrasli letajo v eni podaljšani generaciji od konca maja do začetka avgusta.

Gosenica je bledo rumenkasto zelena do travnato zelena, s črno glavo. Po hrbtu potekata dve rumenkasti vzdolžni črti, ob straneh pa manjše svetle poševne lise. V starejšem opisu so razvite gosenice navedene maja, ko se prehranjujejo na manjših grmih črnega trna na osončenih pobočjih.

Gosenico in odraslega zato iščemo na različnih delih istega rastlinskega okolja. Gosenici listje zagotavlja hrano; odraslega pa laže opazimo na cvetovih ob grmu. Pogled na listje, rob grmišča in cvetoče kobulnice dopolni samo prepoznavanje barve kril.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Satyrium acaciae