Mali spreminjavček (Apatura ilia) je večji pisanček, ki ga prepoznamo po temnih krilih z modrovijoličnim leskom ter svetlih ali oranžnih lisah. Posebno uporabna razpoznavna značilnost je oranžna lisa s črno sredino na sprednjem krilu. Odrasli metulji se v Sloveniji pojavljajo v eni generaciji, od junija do septembra. Večino časa preživijo v krošnjah dreves, kjer jih je težje opaziti kot občasno pri tleh.
Kje živi in kje ga opazimo
Mali spreminjavček živi na gozdnih jasah v listnatih gozdovih in v gozdnatih rečnih dolinah. Pogosto ga je mogoče opaziti tudi ob gozdnih cestah. Večinoma se zadržuje v drevesnih krošnjah, zato se pri iskanju splača pogledati tudi višje, ne le med rastlinje ob poti.
Odrasli metulj se na tla spusti, kadar išče vlago. V sušnem vremenu ga lahko privabijo luže, kjer pije, pa tudi živalski iztrebki, iz katerih srka mineralne snovi. Opazovanje ob mokrih mestih ali na iztrebkih je zato lahko lažje kot iskanje med krošnjami.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Apatura ilia
Prehrana gosenic in razvoj
Gosenice se hranijo z listi vrb (Salix) in topolov (Populus). Med omenjenimi gostiteljskimi rastlinami so trepetlika in črni topol. Samica odlaga jajčeca posamično na liste.
Gosenica se lahko zabubi še v istem letu ali pa prezimi kot mlada gosenica. Pozimi se pritrdi na vejico in porjavi.
Buba je sivkasto zelena ter visi z lista ali vejice. V razvoju se tako zamenjata zelena, na listju živeča gosenica in prezimujoča gosenica, ki je rjavo obarvana. Vrbovo in topolovo listje je hrana za gosenice; odrasli se hranijo drugače, zlasti z drevesno mano.
Odrasli metulj in sezonska dejavnost
V Sloveniji letajo od junija do septembra v eni generaciji. V širšem območju razširjenosti se sezona lahko začne že maja, ponekod pa se razvijeta dve generaciji. Mali spreminjavček je evrazijska vrsta; tople rečne doline z vrbami in topoli mu zagotavljajo tako drevesne krošnje za odrasle kot hranilne rastline za razvoj gosenic.
Odrasli metulji se hranijo z drevesno mano, v krošnjah pa se zadržujejo blizu njihovih vrhov. K tlom se spuščajo zaradi vlage, prav tako jih lahko pritegnejo izločki rastlin in živalski iztrebki. Njihova dejavnost je zato razporejena med krošnje in občasne obiske vlažnih mest, kjer jih opazovalec lažje vidi.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Apatura ilia
Pogosta vprašanja o vrsti
Kako ga ločimo od velikega spreminjavčka?
Mali spreminjavček ima na sprednjem krilu oranžno črno očesno liso.
Preverite vir odgovoraAli imata oba spola vijoličast lesk?
Značilen modrovijoličen lesk je pri samcih.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Apatura ilia
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.
