Marmorirana smrdljivka: prepoznavanje, razvoj in jesenska zavetja

Podobna stenica, drugačni drobni znaki

Odrasla marmorirana smrdljivka je dolga približno 12–17 milimetrov in ima rjavkasto ali sivkasto lisasto zgornjo stran telesa. Na temnih tipalkah ima dva svetla pasova. Ob robu zadka se izmenjujejo svetlejši in temnejši predeli. Na spodnji strani nima dolgega trna, značilnega za Rhaphigaster nebulosa; ta sega naprej med nogami. Pri slednji so na tipalkah trije svetli pasovi. Za primerjavo si je zato koristno ogledati tako tipalke kot spodnjo stran, ne samo hrbta.

Pri določanju pomagajo tudi prosojni deli sprednjih kril: pri marmorirani smrdljivki imajo vzdolžne temnejše sledi, pri Rhaphigaster nebulosa pa nepravilno razporejene okrogle temne pike. Fotografija iz več zornih kotov je zato uporabnejša od ene oddaljene slike na steni. Kombinacija znakov prepreči, da bi vsako jesensko rjavo stenico avtomatično poimenovali marmorirana smrdljivka.

Viri: Rot, Devetak, Carlevaris, Žežlina in Žežlina (2018): First record of brown marmorated stink bug in Slovenia

Kaj dejansko vemo iz slovenskih raziskav

Prvi strokovno opisani slovenski najdbi iz aprila 2017 sta iz Šempetra pri Gorici in Nove Gorice. Sistematično spremljanje je potekalo že prej, vrsto pa so v letu najdbe potrdili še na drugih mestih na Goriškem. Ta zapis vsebuje konkretna opazovanja in določitve osebkov, zato slovenske prisotnosti ne utemeljujemo samo z uvrstitvijo v spletni katalog.

Triletna raziskava v Novi Gorici je med letoma 2019 in 2021 spremljala razvoj v zunanjih razmerah. Potrdila je dva časovno prekrivajoča se rodova v tamkajšnjem submediteranskem podnebju. Prekrivanje pomeni, da lahko v istem delu sezone nastopajo osebki različnih razvojnih zaporedij. Dva rodova v tem poskusu nista zagotovljen koledar za vsa območja Slovenije, sta pa neposreden lokalni dokaz hitrega zaporednega razvoja.

V raziskavi oblike kril, objavljeni leta 2025, je bilo med 540 osebki iz štirih južnoevropskih držav tudi 100 osebkov, zbranih pri Šempetru pri Gorici leta 2021. To je drugi, časovno poznejši sklop neposrednega slovenskega vzorčenja. Raziskovalci so krila merili kot obliko, ne le kot njihovo dolžino, in primerjali vzorce med državami.

Viri: Rot, Devetak, Carlevaris, Žežlina in Žežlina (2018): First record of brown marmorated stink bug in Slovenia · Pajač Beus in sodelavci (2025): Tracing the invasion: Wing morphometrics reveal population spread and adaptation patterns of Halyomorpha halys across Southern Europe · Rot, Maistrello, Costi in Trdan (2022): Biological Parameters, Phenology and Temperature Requirements of Halyomorpha halys in Western Slovenia

Sesalo in dve različni vrsti sline

Marmorirana smrdljivka ima širok nabor gostiteljskih rastlin. Odrasli in razvojne stopnje se hranijo z bodenjem in sesanjem; v plodu zato ne iščemo velikega izgrizenega rova, kakršnega bi pustila gosenica. Ustni aparat vsebuje tanke bodalne dele, ki jih stenica med hranjenjem potisne iz sesala v tkivo. Poškodbe vključujejo spremembe v tkivu in deformacije rastlinskih delov. Ker se lahko hrani na različnih gostiteljih, njenega življenja ne moremo omejiti na eno sadno drevo.

Raziskava sline je pokazala, da pri hranjenju sodelujeta različna izločka. Tekoča slina vsebuje snovi, povezane s prebavo. Drugi izloček se strjuje in oblikuje tulec okoli bodalnih delov ter stika z rastlinskim tkivom. Tulec pomaga vzpostaviti tesnejši stik med žuželko in mestom hranjenja. Po umiku sesala lahko njegov ostanek ostane na rastlini, pri naslednjem hranjenju pa nastane nov.

V ameriškem laboratorijskem poskusu so raziskovalci ločeno zbirali tekočo slino in tulce z rastlin. Njuna beljakovinska sestava se je razlikovala. V tulcih, zbranih po hranjenju na paradižniku, so prepoznali tudi rastlinske beljakovine. Hranjenje je zato tesen fiziološki stik med žuželko in rastlino, pri katerem mehanska vbodna rana ne pojasni vsega dogajanja. Takšne podrobnosti raziskovalcem pomagajo razumeti poškodbe, ki so na zunaj lahko videti razmeroma majhne.

Viri: Pajač Beus in sodelavci (2025): Tracing the invasion: Wing morphometrics reveal population spread and adaptation patterns of Halyomorpha halys across Southern Europe · Peiffer in Felton (2014): Insights into the Saliva of the Brown Marmorated Stink Bug Halyomorpha halys

Ali lahko prebode sojin strok?

Trda ovojnica plodu ne pomeni nujno, da stenica ne more do hrane v njem. V korejskem laboratorijskem poskusu so primerjali zrele sojine stroke z zrni in zrna, odstranjena iz strokov. Marmorirane smrdljivke so se na obeh vrstah hrane lahko razvile in razmnoževale, vendar je bil razvoj na strokih počasnejši in smrtnost višja. Hrana je torej vplivala na razvojni uspeh tudi tedaj, ko ni povsem preprečila hranjenja.

V poskusu izbire so odrasli večinoma izbrali dostopna zrna. Merjenje ustnega aparata je pokazalo, da dolžina bodalnih delov presega debelino ovojnice stroka. Slabšega uspeha na strokih zato ni bilo mogoče preprosto pojasniti s prekratkim sesalom. Za opazovalca je bistvena povezava med zgradbo žuželke in njenim načinom hranjenja: notranje seme ni zaščiteno že samo zato, ker na površini ne vidimo velike odprtine.

Raziskava je bila izvedena v nadzorovanih razmerah in ne podaja slovenskega praga škode. Dobro pa ponazarja razliko med rastlino, na kateri stenica lahko vztraja, in kakovostjo hrane, ki vpliva na hitrost njenega razvoja. Pri beleženju opažanj je zato uporabno poleg vrste rastline zapisati tudi, na katerem njenem delu se stenica hrani.

Viri: Rahman in Lim (2017): Evaluation of mature soybean pods as a food source for two pod-sucking bugs

Jajčeca, nimfe in bakterijski sopotniki

Po izleganju se mlade stenice imenujejo nimfe. V razvoju si sledijo prvi, drugi, tretji, četrti in peti stadij, nato nastane odrasla žuželka. V primerjavi z metuljem pri stenici ni vmesne bube. Prvi stadij se še ne hrani z rastlinskim tkivom, poznejši stadiji pa se vključijo v bodenje in sesanje. Zato skupinice pravkar izleženih osebkov ob jajčecih ne razlagamo enako kot večjih nimf, ki se že hranijo.

Pomembno vlogo imajo bakterije, povezane s prebavili. Sveže izležene nimfe se zadržujejo ob jajčnem leglu in tipajo njegovo površino z ustnim aparatom. Tako lahko pridobijo bakterijske sopotnike, ki jih je na površino jajčec prenesla samica. Takšen prenos iz ene generacije v drugo ne zahteva, da bi bakterije že nastanile notranjost vsakega jajčeca. Del povezave med materjo in potomstvom se uresniči šele po izleganju.

Ameriški poskus iz leta 2014 je primerjal potomstvo površinsko obdelanih jajčec z neobdelano kontrolno skupino. Pri skupinah z motenim prenosom bakterij so zabeležili počasnejši razvoj in slabše preživetje; posledice so postale posebno izrazite v naslednji generaciji. Tudi odrasle samice iz teh skupin so imele slabši razmnoževalni uspeh. To pokaže, da žuželke ne določa samo njena lastna zgradba: pri uspešnem razvoju sodelujejo tudi mikroorganizmi. Poskus pojasnjuje biologijo vrste, ne priporoča razkuževanja jajčec na vrtu.

Jajčeca se pojavljajo v leglih. V opisanem laboratorijskem poskusu so za začetno primerjavo izbrali legla po 28 jajčec. Ob izleganju se okoli iste skupine jajčec zbere več nimf, pozneje pa se začnejo razhajati. Pri zaporednih fotografijah istega legla lahko zato spremljamo tako izleganje kot premikanje mladih osebkov. Zadrževanje ob leglu in poznejše oddaljevanje sta dela razvoja, povezanega tudi s pridobivanjem bakterijskih sopotnikov.

Viri: Rahman in Lim (2017): Evaluation of mature soybean pods as a food source for two pod-sucking bugs · Taylor, Coffey, DeLay in Dively (2014): The Importance of Gut Symbionts in the Development of the Brown Marmorated Stink Bug

Zimska zavetja obstajajo tudi zunaj hiš

Marmorirana smrdljivka prezimuje kot odrasla žuželka. Jesensko zbiranje na stavbah je zato povezano z iskanjem zavetja, ne z razvojem jajčec v stenah. Vendar stavbe niso edina možnost. Terenska raziskava v Marylandu in Zahodni Virginiji je v zimah 2011–2012 in 2012–2013 iskala prezimujoče osebke v gozdni krajini. Žuželke so našli predvsem v suhih špranjah odmrlih stoječih dreves z debelejšim lubjem, zlasti hrastov in robinij.

V tej raziskavi jih niso našli v ležečih odmrlih drevesih ali listnem opadu. Rezultat kaže na pomen vrste zavetja in vlažnosti, ne na splošno odsotnost žuželk v vseh drugih prezimovališčih. Prezimujoči osebki so bili po gozdu skriti in neenakomerno razporejeni. Takšna razporeditev je precej drugačna od velike vidne skupine na fasadi, zato opažanja na stavbah ne pokažejo celotnega zimskega dela populacije.

Raziskovalci so pri iskanju preverili tudi izurjena psa, ki sta se naučila zaznavati vonj smrdljivk. Združitev podatkov o primernih drevesih in pasjih nakazovanj je pomagala odkrivati skrite osebke. Primer kaže, kako zahteven je popis žuželke, ki jo poleti opazujemo na rastlinah, pozimi pa izgine v ozke zaščitene prostore.

Viri: Lee in sodelavci (2014): Characterization of Overwintering Sites of the Invasive Brown Marmorated Stink Bug in Natural Landscapes

Obrambni vonj ni isto kot prehranska slina

Smrdljivka se ob vznemirjenju lahko brani s hlapnimi izločki. Ti niso ista stvar kot slina, ki pri hranjenju sodeluje s prebodenim rastlinskim tkivom. Raziskovalci so vonj proučevali tudi pri osebkih v diapavzi, torej v sezonsko zavrtem fiziološkem stanju. Primerjali so mirujoče skupine in skupine, pri katerih so s toplejšimi razmerami ter daljšim dnevom mirovanje prekinjali.

V zraku ob nemotenih prezimujočih skupinah so zaznali predvsem tridekan, ob vznemirjenju pa tudi več drugih značilnih spojin. Mirujoče skupine so v poskusu pogosteje oddale zaznaven obrambni vonj kakor skupine s prekinjenim mirovanjem. Zimska neaktivnost torej ne pomeni, da se žuželka ne more kemično braniti. Tudi enak dražljaj ni pri vsaki skupini sprožil enakega odziva.

Raziskava je izhajala iz praktičnega vprašanja odkrivanja skritih skupin v mednarodnem tovoru. Žuželka lahko potuje v zavetju predmeta ali vozila, ne da bi bil ta predmet njena hrana. To poveže jesensko iskanje špranj z nenamernim raznašanjem vrste. Kemično zaznavanje je v raziskavi predstavljeno kot možnost za odkrivanje, ne kot že zagotovljena rešitev za vsak prevoz ali vsak prostor.

Viri: Nixon in sodelavci (2018): Identification of volatiles released by diapausing brown marmorated stink bug

Kaj pove dober zapis opažanja

Obliko in velikost kril je mogoče uporabiti tudi pri primerjavi populacij. Raziskava 540 osebkov iz Hrvaške, Srbije, Slovenije in Grčije je vključila 2160 kril. Slovenski in srbski vzorci so si bili po obliki bližje, grški pa izraziteje drugačni. Takšna podobnost je zanimiva za raziskovanje širjenja, vendar sama ne dokazuje poti vsakega posameznega prihoda. Zunanja oblika dopolnjuje genetske raziskave in podatke o najdbah.

Pri lastnem opažanju so najuporabnejši jasna fotografija določilnih znakov, datum, razvojna stopnja in opis neposrednega okolja. Odrasel osebek na fasadi, nimfa na listu in stenica s sesalom v plodu predstavljajo tri različne biološke okoliščine. Če zapišemo tudi vedenje in gostiteljsko rastlino, dobi podatek večjo vrednost za razumevanje sezonskega življenja. Razlikovanje od podobnih stenic pa ostaja prvi korak, preden opažanje vključimo med podatke o marmorirani smrdljivki.

Viri: Pajač Beus in sodelavci (2025): Tracing the invasion: Wing morphometrics reveal population spread and adaptation patterns of Halyomorpha halys across Southern Europe