Modri kresničar: prepoznavanje, življenjski prostor in razvoj

Značilna obarvanost samcev in samic

Samec ima večinoma bronasto črn zadek, njegov osmi člen pa je moder. S strani se pokaže turkizno modro oprsje ter modra trebušna stran začetnega in končnega dela zadka; vmesni del je zelenkasto rumen. Na sprednjem paru kril je dvobarvno krilno znamenje, pterostigma, pri kateri je notranja polovica temno siva, zunanja pa belkasta.

Krila merijo v razponu okoli 3,5 cm.

Pri odraslih samicah so opisane tri barvne oblike. Ena je po obarvanosti podobna samcu, pri drugih dveh pa modra barva ni izrazita; boki in spodnja stran telesa so lahko bledo zeleni do rumeno rjavi. Barvna pestrost je torej običajna lastnost vrste in sama po sebi ne pomeni, da gre za drugo vrsto.

Tudi mladi samci se lahko razlikujejo od odraslih: njihovo oprsje ima zelenkast odtenek.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Ischnura elegans

Vode z vodnim rastlinjem

Modri kresničar se zadržuje predvsem ob stoječih vodah, najdemo pa ga tudi ob vodotokih. Ustrezajo mu vodna telesa z nizko, gosto vodno vegetacijo. Pogost je lahko tudi v s hranili bogatih, produktivnih vodah.

V takih okoljih se lahko pojavljajo velike populacije, k čemur prispeva tudi vedenje samcev: ti ne branijo posameznih območij in se zadržujejo skupaj z drugimi osebki.

Naseljuje različna nižinska vodna okolja, od stoječih do počasi tekočih voda, tudi brakične in onesnažene vode. Vrsta torej prenese različne vodne razmere, za razmnoževanje pa je pomembno ustrezno vodno rastlinje. Odrasle osebke je mogoče opazovati od poznega aprila do poznega septembra; drugod po območju razširjenosti se lahko sezona podaljša v začetek oktobra.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Ischnura elegans

Lov odraslih osebkov

Odrasli modri kresničarji lovijo majhne leteče žuželke. Med letom jih prestrežejo z nogami, ki jih držijo skupaj kot košarico, lahko pa poberejo tudi žuželko z lista. Pri iskanju plena jim koristijo sposobnost letenja in manevriranja.

V letu lahko spreminjajo način gibanja posameznih kril, kar jim omogoča prilagajanje smeri.

Vodni življenjski prostor je pomemben tudi pred odraslo dobo. Ličinke živijo v vodi in se hranijo z majhnimi vodnimi žuželkami ter drugimi vodnimi ličinkami. Tako vrsta v različnih razvojnih obdobjih uporablja plen iz različnih delov okolja: ličinka lovi pod gladino, odrasel kačji pastir pa med letom ali na rastlinju ob vodi.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ischnura elegans

Razvoj in razmnoževanje

Samice odlagajo jajčeca na plavajoče dele rastlin. Pri odlaganju samec ne sodeluje. Pred tem se par lahko združi v značilno tandemsko povezavo, pri kateri samec s kleščicami na koncu zadka prime samico za oprsje.

Samci lahko skušajo poseči tudi v parjenje drugega para, tako da se oprimejo samca.

Barva samic se razvije po preobrazbi iz vodne ličinke. Pri nekaterih oblikah je mlada samica rožnata ali vijoličasta, pri drugih bledo zelena, barva pa se s staranjem potemni. Odrasle samice so lahko podobne samcem ali pa imajo zeleno oziroma rjavkasto obarvano oprsje.

Samice se na neželene poskuse parjenja odzivajo različno: nekatere se umaknejo z letom, druge se samcu postavijo po robu z razprtimi krili in ukrivljenim zadkom.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ischnura elegans