Navadna metuljčnica (Libelloides macaronius) je dnevna plenilska žuželka z rumeno-črnimi krili in dolgima kijastima tipalnicama. Med letom spominja na kačjega pastirja, od blizu pa jo razkrijeta predvsem tipalnici.
Kako jo prepoznamo
Črno telo je gosto ščetinasto. Dva podobno oblikovana para kril sta rumena s črnimi lisami, zunanja polovica sprednjih kril pa je prozorna. Razpon največjih osebkov preseže pet centimetrov.
Prečna brazda razdeli sestavljeno oko. Zgornji del zaznava ultravijolično svetlobo, spodnji pa tudi človeku vidno. S takšnim vidom metuljčnica v zraku opazi plen.
Samčev zadek se konča s parom kljukastih oprijemal, samičin pa s kratkim legličkom.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Libelloides macaronius
Kje živi in kdaj je dejavna
Navadna metuljčnica se zadržuje na odprtih območjih, med drugim na suhih travnikih, pašnikih in v grmiščih. Leti hitro in precej naravnost nad travo ali grmovjem, na počivališču pa lahko krila drži razprta.
V jasnih dneh se zjutraj ogreje z razprtimi krili, zvečer pa jih na travni bilki zloži strehasto.
Njeno območje sega čez srednjo, vzhodno in južno Evropo ter palearktični del Azije. Odprte travnate površine uporablja tako v kmetijski pokrajini kot na manj obdelanih suhih traviščih.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Libelloides macaronius
Lov in hrana
Metuljčnica je plenilec, ki manjše žuželke prestreza v zraku. Plen prestreže in zgrabi z nogami. Močne čeljusti ji omogočajo, da prebode tudi tršo zunanjo ovojnico nekaterih žuželk. Hrani se z različnimi skupinami, med njimi z listnimi ušmi, hrošči, stenicami, ščurki in muhami. Lov, spreletavanje ter iskanje partnerja potekajo nad odprtimi površinami, kjer je njen hiter let dobro viden.
Tudi sama je lahko plen žužkojedih ptic in pajkov. Odrasla metuljčnica zato v travniškem okolju nastopa v obeh vlogah: lovi druge žuželke, hkrati pa je del prehrane drugih živali.
Razvoj od ličinke do odrasle živali
Razvoj poteka s popolno preobrazbo. Ličinka na tleh plen zgrabi s kleščastimi čeljustmi in izsesa njegove telesne tekočine. Lijakastih pasti ne koplje. Nato se zabubi; odrasla žival se pojavi v toplih poletnih dneh in živi približno dva meseca.
Jajčeca so odložena v vrstah na rastlinskih steblih.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Libelloides macaronius
Pogosta vprašanja o vrsti
Je metuljčnica kačji pastir?
Ne. Je mrežekrilec z dolgima kijastima tipalnicama.
Preverite vir odgovoraKaj zaznava zgornji del oči?
Ultravijolično svetlobo, v kateri se plen izriše pred nebom.
Preverite vir odgovoraAli ličinka izdela lovilni lijak?
Ne; na tleh plen zgrabi s kleščastimi čeljustmi.
Preverite vir odgovoraKako se prehranjuje odrasla metuljčnica?
Manjše žuželke prestreza med letom in jih zgrabi z nogami.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Opis vrste, zajet 18. 10. 2026; uporabljen za identifikacijo in slovenski sezonski okvir.
- Sodelavci Wikipedije: Libelloides macaronius
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.