Navadni krt v Sloveniji: krtine, prehrana in življenje v rovih

Navadni krt v Sloveniji

Gradivo Triglavskega narodnega parka iz leta 2007 navadnega krta opisuje kot splošno razširjeno vrsto, katere razširjenost je povezana s kakovostjo prsti. Med plenom navaja deževnike in mehkužce. Opozarja tudi na človekovo preganjanje vrste. Staro navedbo o nefunkcionalnih očeh nadomešča neposredna raziskava mrežnice, predstavljena v nadaljevanju.

Viri: Triglavski narodni park — Natura 2000, gradivo 2007 · Glösmann in sodelavci 2008 — Cone photoreceptors and potential UV vision in a subterranean insectivore, the European mole

Kako ga prepoznamo

Navadni krt ima podolgovato telo, kratek rep in temen, žametast kožuh. Urbanatura navaja dolžino telesa približno enajst do petnajst centimetrov. Trebušna stran je lahko nekoliko svetlejša. Gobček je podaljšan, njegov sprednji del pa ni poraščen tako kot preostala glava. Oči so zelo majhne in jih skriva dlaka; zunanji uhlji so slabo razviti. Široki sprednji šapi z močnimi kremplji sta najbolj očitna kopalna prilagoditev. Zadnji nogi sta manj mogočni, samice pa so praviloma manjše od samcev.

Slovenski opis ga umešča v rahla, s hrano bogata tla. Na površju se lahko pojavi tudi poginula žival, na primer po spopadu ali kot mačji plen. Takšna najdba sama po sebi ne pove, koliko krtov biva pod bližnjimi krtinami. Živi krt se lahko oglaša s cvilečimi in piskajočimi glasovi ter se brani z ugrizom.

Viri: Urbanatura — Navadni krt

Šape, dlaka in tipanje

Biološki uvod genomske raziskave Pearcea in sodelavcev iz leta 2025 opisuje dlako, ki se lahko poleže v različne smeri. To omogoča premikanje naprej in nazaj po ozkem rovu. Na notranjem robu sprednje šape, ob osnovi palca, je dodatna kost, imenovana os falciforme. Poveča širino kopalne površine. Podplat sprednje šape je pri kopanju usmerjen nazaj, njeni prsti pa nosijo močne kremplje.

Krt na koničastem gobčku zaznava okolico tudi s tipalnimi dlakami in posebnimi čutnimi strukturami, Eimerjevimi organi. Čutne dlake ima tudi na koncu kratkega repa. V ustih izstopajo veliki zgornji podočniki. Uvod iste raziskave ga povezuje z dobro odcednimi travniki, njivami in listnatimi gozdovi, bogatimi s talnimi nevretenčarji. V zelo kislih tleh, kjer je malo deževnikov, je redkejši. Dejaven ostaja vse leto; zimskega spanja ne prespi. Vodnata in zelo kamnita tla so manj primerna. V ustrezni podlagi lahko podzemni rovi segajo do približno metra globoko. Posebnost glave so tudi velike podčeljustne žleze. Njihova funkcija ostaja raziskovalno vprašanje, zato iz njihove velikosti ne sklepamo, da ima navadni krt dokazano strupen ugriz.

Viri: Pearce in sodelavci — The genome sequence of the European mole, 2025

Kako izkoplje rov

Gambaryan in sodelavci so leta 2002 kopanje navadnega krta preučevali z rentgenskim snemanjem gibanja. Pred začetkom potiska žival postavi dlani blizu višine gobčka. Dlani sta skoraj navpični, palca usmerjena navzdol. Sprednji okončini nato potiskata zemljo vstran. Tak gib hkrati rahlja prst in jo odriva iz nastajajočega prostora. V enakomerni podlagi lahko šapi delujeta simetrično; kadar je upor zemlje na eni strani drugačen, postaneta njuna giba neenaka.

Pomembna sta tudi gibanje lopatice in ključnice, ne zgolj zamah prstov. Ob koncu kopalnega giba se rama in komolec bolj upogneta. S tem se spremeni vzvod in poveča pritisk na podlago. Zadnji okončini lahko prevzameta dodatno oporo, kadar ena sprednja šapa nima primernega nasprotnega naslona. Raziskovalci so pri 68-gramski živali navedli silo pritiska sprednjih šap približno 22 njutonov. Gre za izmerjeno silo v opisanem poskusu, ne za maso zemlje, ki bi jo vsak krt dvignil naenkrat.

Viri: Gambaryan, Gasc in Renous 2002 — Cinefluorographical study of the burrowing movements in the common mole

Hrana in žive zaloge

Funmilayo je v doktorski raziskavi na škotskem območju Boghall Glen primerjal razporeditev krtov, tal in njihove hrane. Javni razširjeni povzetek iz leta 1970 poroča o povezavi med številčnostjo krtov in deževnikov. Razporeditev ličink žuželk ter polžev ni pokazala enake povezave. Lastnosti tal so vplivale na deževnike in s tem posredno na krte. V prehrani spremljanih živali med marcem in avgustom 1969 so imele ličinke pomembnejšo vlogo od maja do julija. Funmilayo je primerjal tudi želodčno vsebino ter hrano v okolici rovov. Ugotovil je, da so živali uživale lokalno razpoložljive nevretenčarje, ne da bi izbirale enako sestavo hrane ne glede na okolje.

Pri štirih krtih v ujetništvu so deset tednov merili dnevno porabo deževnikov. Pri samcih je predstavljala približno 73–75 odstotkov telesne mase, pri samicah 85–89 odstotkov. To je rezultat majhnega opisanega poskusa. V ujetništvu so živali začele shranjevati deževnike sredi septembra in jih kopičile do poznega novembra. Avtor je za divje živali ocenil obdobje skladiščenja približno od sredine oktobra do sredine januarja. Sestava hrane je v njegovi raziskavi sledila razpoložljivi talni favni.

Viri: Funmilayo 1970 — Population studies on the distribution of moles relative to food supply and general habitat

Rovi, gnezda in iskanje plena

Univerzitetni pregled Animal Diversity Web opisuje tri načine iskanja hrane: kopanje skozi novo zemljo, pregledovanje že izdelanih rovov in občasno iskanje na površju. Deževniki so glavni plen, kadar jih primanjkuje, pa imajo večjo vlogo odrasle žuželke in njihove ličinke. Krt zato rova ne uporablja samo kot pot do gnezda, temveč ga redno pregleduje tudi zaradi plena, ki pride vanj.

Trajni sistemi rovov lahko dosežejo več sto metrov. V suši ali mrazu segajo globlje. Del omrežja lahko uporablja več zaporednih generacij. V njem je eno ali več gnezd: kroglastih skupkov suhega rastlinskega materiala, kjer žival počiva. Žlezi za vonjalno označevanje se v času razmnoževanja povečata, pri sporazumevanju pa sodeluje tudi urin. Posamezniki so večinoma samotarski in branijo svoje območje. Izpraznjene rove lahko ponovno zasedejo sosednje živali. Na površju jih ogrožajo ptice, med njimi sove, ujede in čaplje, pa tudi mačke in psi. Samica lahko ob motnji v gnezdu mladiče prestavi v drugo gnezdo. Samica je z mladiči med počivanjem, pri iskanju hrane zase pa jih zapusti za dve uri ali več.

Viri: Animal Diversity Web — Talpa europaea

Dnevni ritem in razdalje med sosedi

Macdonald, Atkinson in Blanchard so v raziskavi, objavljeni leta 1996, krte na treh območjih spremljali z radijskimi oddajniki. V času zunaj razmnoževanja je njihovo povprečno življenjsko območje merilo 2324 kvadratnih metrov. Izračunali so ga iz zunanjih točk zabeleženih položajev. Območja sosedov so se delno prekrivala, vendar so spremljane živali v povprečju le 0,9 odstotka časa prebile manj kot šest metrov od soseda. Povprečno se je 12,8 odstotka območja prekrivalo z območji sosedov. Delež prekrivanja z vsakim posameznim sosedom pa je znašal približno 3,3 odstotka.

Običajen ritem je imel tri obdobja dejavnosti na dan. Med sušo se je pojavil ritem s štirimi obdobji. Krti so se ob podobnem času zaporednih dni vračali v podobne dele svojega območja, prostorski vzorec pa se je sčasoma spreminjal. Razlike v dejavnosti in počivanju so bile povezane z območjem raziskave, ne s spolom. Pri le treh od 46 primerjanih parov sosedov so zaznali privlačevanje; usklajenega izogibanja niso dokazali. Avtorji so vzorec povezali predvsem z razporeditvijo hrane in njenim ponovnim pojavljanjem v rovih.

Viri: Macdonald, Atkinson in Blanchard 1996 — Spatial and temporal patterns in the activity of European moles

Ali lahko vidi

Glösmann in sodelavci so leta 2008 preučili oči navadnega krta. Njihovo besedilo opisuje oko s premerom približno enega milimetra. Mrežnica kljub majhnosti ohranja več značilnih plasti in vsebuje paličice ter čepke. V izvlečku raziskave navajajo, da čepki predstavljajo približno deset do dvanajst odstotkov fotoreceptorjev. Ti vsebujejo dva tipa svetlobno občutljivih pigmentov: za kratke ter srednje do daljše valovne dolžine. Za raziskavo so uporabili sedem odraslih živali iz Mösbacha v Nemčiji. Površino mrežnice so ocenili na približno 0,75 kvadratnega milimetra, število fotoreceptorjev pa na okoli sto tisoč.

Razporeditev pigmentov po mrežnici ni enakomerna. V spodnjem delu prevladujejo čepki s pigmentom za kratke valovne dolžine, več kot trideset odstotkov čepkov pa združuje oba pigmenta. Zaporedje gena za kratkovalovni pigment in prepustnost očesne leče kažeta možnost zaznavanja ultravijolične svetlobe. To ni neposredni vedenjski preizkus gledanja v ultravijoličnem območju. Raziskava se opira tudi na starejši dokaz razlikovanja svetlobe od teme. Majhno oko torej ni enako odsotnosti vida, čeprav je krtovo vsakdanje zaznavanje pod zemljo močno povezano s tipanjem.

Viri: Glösmann in sodelavci 2008 — Cone photoreceptors and potential UV vision in a subterranean insectivore, the European mole

Mladiči in odhod iz gnezda

Britanski opis Mammal Society umešča rojstva v pomlad in navaja leglo treh ali štirih golih mladičev. Kožuh razvijejo pri približno štirinajstih dneh, oči odprejo pri dvaindvajsetih. Odstavitev poteka pri štirih do petih tednih. Iz gnezda začnejo odhajati pri približno triintridesetih dneh, pri petih do šestih tednih pa se razseljujejo. Tedaj jih lahko pogosteje srečamo na površju. Spolno zrelost dosežejo naslednjo pomlad. Ta razvojni opis in koledar sta pripisana britanskemu viru. Mladiči se rodijo brez kožuha. Ob razseljevanju, ko zapuščajo območje matere, so posebej izpostavljeni plenilcem na površju.

Isti vir med učinki krtov na prst navaja prezračevanje, izboljšanje odvajanja vode v težkih tleh ter uživanje ličink, med drugim ogrcev in ličink korenjeve muhe. Pri kopanju lahko mehansko prizadenejo korenine, zaradi česar rastline ovenijo. Zemlja iz krtin lahko ovira stroje in onesnaži silažo. Poškodovana rastlina zato še ne pomeni, da se je krt prehranjeval z njenimi koreninami: neposredno uživanje plena in mehanski učinek rovov sta različna pojava.

Viri: Mammal Society — Mole

Posebnost samičinih spolnih žlez

Whitworth in sodelavci so leta 1999 raziskali hormonsko delovanje spolnih žlez samic navadnega krta. Žleza ima del z jajčnimi folikli ter ločen medcelični žlezni del. Njuna velikost se skozi leto spreminja v nasprotnih smereh. Spomladi se razvijejo folikli, povezani z razmnoževanjem. Jeseni pa je medcelični del večji; v raziskavi je bil približno dvakrat večji kot spomladi.

Avtorji so v medceličnem delu ugotovili nastajanje testosterona, v folikularnem delu pa estrogenov. Jesenske samice zunaj razmnoževalnega obdobja so imele višje izmerjene ravni testosterona kot spomladanske samice v brejosti oziroma po skotitvi. To je sezonska lastnost samičinega hormonskega sistema. Poimenovanje žleze kot ovotestis v primarnem članku opisuje njeno zgradbo; iz tega ne izhaja, da bi ista žival v naravi opravljala reproduktivno vlogo obeh spolov. Povprečna izmerjena koncentracija testosterona v krvi je bila jeseni približno 1,06 nanograma na mililiter, pri primerjanih brejih samicah spomladi pa 0,4 nanograma na mililiter.

Viri: Whitworth in sodelavci 1999 — Testis-Like Steroidogenesis in the Ovotestis of the European Mole

Sezonsko spreminjanje lobanje

Nováková in sodelavci so leta 2022 primerjali 202 lobanji navadnih krtov iz Moravske na Češkem. Starost so ocenjevali po obrabi zob in datumu odvzema. Višino možganskega dela lobanje so primerjali glede na dolžino zobne vrste. Pri mladih, že razseljenih živalih je bila relativna višina večja kot pozneje v njihovem prvem zimskem obdobju.

Do novembrskega minimuma se je zmanjšala za približno enajst odstotkov. Naslednjo pomlad se je ponovno povečala, z okoli štiriodstotnim porastom do julijskega vrha. To so primerjave skupin ohranjenih lobanj, ne zaporedno tehtanje možganov istega živega krta. Pri 104 lobanjah sorodnega iberskega krta primerljivega sezonskega vzorca niso ugotovili. Njegovo območje ima drugačen podnebni in razmnoževalni koledar. Avtorji zato zmanjševanje in ponovno rast lobanje navadnega krta povezujejo z zimskimi razmerami, ne samo s količino dostopne hrane. Za morebitno ponavljanje cikla pri starejših živalih je bil vzorec omejen.

Viri: Nováková in sodelavci 2022 — Winter conditions, not resource availability alone, may drive reversible seasonal skull size changes in moles

Krtine ostanejo del tal tudi po kopanju

Baxter in sodelavci so v Oxfordu med septembrom 2022 in januarjem 2023 spremljali osem krtin na poplavni ravnici ob Cherwellu. Kopanju so sledili sesedanje, erozija in ponovna gradnja. Krtine so ostale prepoznavne štiri mesece, povprečno pa so se nižale za približno 0,4 centimetra na mesec. Po nastanku so zemljo spreminjali tudi deževniki. Krtina torej ni nespremenljiv kup materiala, ki ga vidimo samo v trenutku izkopa.

V dodatnem opazovanju po košnji in poravnavi površja februarja 2023 so do začetka marca na 2680 kvadratnih metrih prešteli 313 krtin. Za to obdobje so ocenili premestitev 3,89 kubičnega metra zemlje na hektar na mesec. Te meritve niso letna stopnja za vsak travnik. Raziskovalci so na mestih starih krtin opazili tudi rastlinske združbe, različne od okoliške trave. Nastajanje gole površine, ponovno zaraščanje in premikanje prsti tako potekajo še po tem, ko krtine ne rastejo več.

Viri: Baxter in sodelavci 2024 — The geomorphic work of the European mole: Long-term monitoring of molehills using structure-from-motion photogrammetry