Navadni lešnikar: življenje v travi in zgodba krilnih peg

Samec in samica sta različno pisana

Samec je po zgornji strani bolj enakomerno rjav, samica pa ima na sprednjem krilu izrazitejšo oranžno oziroma okrasto površino okoli vrhnjega očesca. Na spodnji strani sprednjega krila se ponovi očesce, zadnje krilo pa je bolj zadržano sivo-rjavo. Pri samici je lahko čez spodnjo stran zadnjega krila opazen svetlejši pas. Fotografija zaprtega metulja in posnetek od zgoraj zato pokažeta različne dele istega vzorca.

Strokovna predstavitev navaja razpon kril približno štiri do šest centimetrov. Pri primerjavi z drugimi rjavimi travniškimi metulji upoštevamo velikost, položaj oranžnih površin in očesca. Mali okarček (Coenonympha pamphilus) je manjši. Podobne samice nekaterih vrst rodu Hyponephele imajo dve očesci na sprednjem krilu, zato ni dovolj prepoznati zgolj ene temne lise na oranžni podlagi. Za določitev so koristni razvidni robovi obeh kril.

Na spodnji strani zadnjih kril so lahko drobne temne pege, njihovo število pa se spreminja. Ni pravilno zahtevati, da mora imeti vsak navadni lešnikar popolnoma čisto zadnje krilo. Prav te drobne razlike so bile predmet številnih raziskav. Pri primerjanju osebkov moramo tudi vedeti, ali gledamo isto stran krila: velika zgornja lisa in drobna spodnja pika nista zamenljivi merili.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Meadow brown, različica z dne 11. septembra 2026 · Mowbray, Bennie, Rhodes, Smith in ffrench-Constant (2024): Eyespot variation and field temperature in the Meadow Brown butterfly · The Wildlife Trusts: Meadow brown

Trave za razvoj, cvetovi za odrasle

Hranilne rastline gosenic vključujejo več skupin trav. Med njimi so latovke rodu Poa, šopulje rodu Agrostis, bilnice rodu Festuca in ljuljke rodu Lolium. Naveden je tudi razvoj na navadni pasji travi. Vrsta torej ni odvisna od ene same ozko razširjene rastline. Travnati del življenjskega prostora lahko podpira gosenice tudi takrat, ko je odrasli metulj bolj opazen na sosednjem cvetočem delu.

Odrasli sesajo nektar različnih rastlin, med katerimi so glavinci, osati, robide in dobra misel. To so drugačni viri hrane kot listi trav, ki jih uporabljajo gosenice. Metulj na osatu zato ne pomeni, da se bodo njegove gosenice razvijale na istem osatu. Ob opazovanju je koristno ločeno zapisati rastlino, na kateri odrasli pije nektar, in rastlino, na kateri dejansko najdemo mlajšo razvojno stopnjo.

Samci veliko časa namenjajo premikanju in preverjanju drugih metuljev, samice pa več časa preživijo skrite v travi, kadar se ne hranijo ali odlagajo jajčec. Razlika v opaznosti zato ni enaka razliki v številčnosti. Če na kratkem sprehodu nad travnikom vidimo več letajočih samcev, s tem še nismo prešteli vseh samic, ki uporabljajo isto površino.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Meadow brown, različica z dne 11. septembra 2026 · Lohse in Weir s konzorcijem Darwin Tree of Life (2021): The genome sequence of the meadow brown, Maniola jurtina · The Wildlife Trusts: Meadow brown

En rod lahko leti dolgo časa

Navadni lešnikar ima en rod na leto. Odrasli osebki pa ne izletijo vsi na isti dan, temveč je njihov pojav razpotegnjen. Dolga sezona opazovanja zato sama po sebi ne dokazuje dveh zaporednih generacij. Čas in trajanje izletanja se geografsko ter med življenjskimi prostori razlikujeta. Na eni površini lahko najdemo svežega odraslega osebka v času, ko drugje že letajo bolj obrabljeni metulji.

Jajčeca so odložena posamično ali v manjših skupinah na travne liste oziroma med primerne šope. Gosenice prezimijo in se lahko ob toplih obdobjih vmes hranijo; opis vrste to ločuje od povsem ustavljene zimske diapavze. Njihovo življenje zato zajame večji del leta, medtem ko je odrasla oblika le ena faza v tem krogu. Zimska trava lahko še vedno vsebuje razvojno stopnjo, čeprav nad njo ni nobenega odraslega metulja.

Gosenica je zelena, porasla s kratkimi svetlimi dlačicami ter ima svetlejši vzdolžni črti ob straneh. Na takšni podlagi se dobro zlije z rastlinjem. Buba je obešena, njen opis pa vključuje zeleno barvo z rjavimi in temnejšimi oznakami. Pri nekaterih sredozemskih populacijah odrasle samice najtoplejši del poletja preživijo v poletnem mirovanju. Tega območnega vedenja ne smemo samodejno pripisati vsakemu lešnikarju v Sloveniji.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Meadow brown, različica z dne 11. septembra 2026 · Lohse in Weir s konzorcijem Darwin Tree of Life (2021): The genome sequence of the meadow brown, Maniola jurtina

Dokumentirane najdbe v osrednji Sloveniji

Izvirna raziskava, objavljena leta 2023, združuje podatke iz let 2014–2022 za jugozahodno Posavsko hribovje in severno Suho krajino. Navadni lešnikar je bil najden na več kot polovici sedemdesetih obravnavanih lokacij, zato ga avtorji uvrščajo med pogoste vrste raziskane pokrajine. Gre za dejanska opažanja z datumi, ne za sklep iz same prisotnosti imena v nacionalnem katalogu.

Popisi vključujejo različna travišča in njihove robove, večji del lokacij pa je bil izbran tam, kjer so ohranjena ekstenzivna travišča. Takšna raziskava potrdi uporabo obravnavane krajine v navedenem obdobju. Ne poda pa ene nespremenljive številke za vse leto ali ocene trenutne populacije celotne Slovenije. Pri lastnem zapisu zato poleg števila osebkov ohranimo datum, način opazovanja in opis površine.

Viri: Šturm, Peternel, Zaman in Verovnik (2023): Contribution to the knowledge of the butterfly fauna of Central Slovenia

Število drobnih peg je povezano z razvojnim okoljem

Lešnikarjeve krilne pege so dolgo služile kot primer razlik med osebki v populaciji. Raziskava iz leta 2024 je ponovno preučila britanske terenske zbirke in ugotovila pomembno povezavo s temperaturo v času razvoja. Raziskovalci so pregledali 4.742 metuljev s treh območij, iz več let v obdobju 1988–1993 in iz leta 2020. Pri vsakem so po enotnem merilu ocenili deset možnih položajev peg na eni strani telesa.

Število peg pri samicah je skozi sezono upadalo. Model je to najbolje povezal s temperaturo približno 35 dni pred ulovom, v obdobju, ki ustreza poznemu razvoju gosenice oziroma začetku zabubljenja. To ni neposredno izmerjeni datum zabubljenja vsakega osebka, temveč ocenjena časovna povezava v podatkih. Pri višji ocenjeni razvojni temperaturi je bilo drobnih peg praviloma manj.

Največja razlika je zadevala več drobnih peg, ki so vidne tudi pri počivajoči samici. Veliko očesce na sprednjem krilu je ostajalo prisotno, njegova velikost pa je bila povezana tudi z dolžino krila. Ni se obnašalo enako kot vse drobne pege. Tudi samci niso pokazali tako izrazite temperaturne povezave kot samice. Celotne risbe zato ni mogoče razložiti z enim samim preprostim pravilom.

Pri korniških samicah iz leta 2020 je imela skupina z ocenjeno razvojno temperaturo enajst stopinj Celzija mediano šestih peg, skupina pri petnajstih stopinjah pa treh. Mediana je srednja vrednost razvrščenega vzorca, zato ne pomeni, da je imel vsak metulj v skupini natanko toliko peg.

Pomembna je razvojna plastičnost: isti genetski načrt lahko v različnih razmerah povzroči drugačen vidni rezultat. To ne pomeni, da odraslemu metulju ob vročem popoldnevu sproti izginjajo pikice. Razlika nastane med oblikovanjem krila pred odraslostjo. Prav tako ne pomeni, da geni niso pomembni. Nova razlaga dopolnjuje prejšnje poudarjanje genetskih razlik z vplivom okolja v občutljivem obdobju razvoja.

Avtorji so na podlagi britanskih podatkov modelirali tudi možne spremembe pegavosti ob toplejših poletjih. Vendar povprečna poletna temperatura ni bila popoln nadomestek za razmere v pravem razvojnem obdobju. Dve poletji s podobnim povprečjem lahko vsebujeta različno razporejene hladne in tople dneve. Iz števila peg enega slovenskega metulja zato ni mogoče neposredno izračunati ne njegovega rojstnega datuma ne temperature celotne pretekle sezone.

Viri: Mowbray, Bennie, Rhodes, Smith in ffrench-Constant (2024): Eyespot variation and field temperature in the Meadow Brown butterfly

Veliko očesce in drobne pike imajo lahko različne vloge

Veliko očesce na sprednjem krilu je v razpravi raziskave povezano z možno obrambo pred plenilci: nenaden prikaz izrazite risbe lahko preseneti napadalca. Pri drobnih pegah počivajoče samice pa avtorji razmišljajo o drugačni prednosti. Manj opazna risba bi lahko pripomogla k zlitju z okolico. To sta razlagi možnega pomena vzorca, ne dokaz, da vsaka posamezna pega vedno odžene ptico. Pomembna je razlika med velikim vidnim očescem ter več drobnimi elementi spodnje risbe.

Tudi način štetja vpliva na zaznano raznolikost. V raziskavi so pod desetkratno povečavo kot prisotnost pege šteli že ustrezno temno luskico na predvidenem mestu. Vse osebke je ocenjeval isti opazovalec. Na običajni fotografiji so najmanjše pege lahko skoraj nevidne, še posebej v senci ali na oddaljenem metulju. Za primerjavo risb zato potrebujemo bližnji posnetek iste strani krila. Poleg tega se pri zaprtem metulju del sprednjega krila prekriva z zadnjim, zato vseh položajev peg v takšnem položaju sploh ne vidimo.

Viri: Mowbray, Bennie, Rhodes, Smith in ffrench-Constant (2024): Eyespot variation and field temperature in the Meadow Brown butterfly

Na vročem travniku je senca lahko zatočišče

Drugačna povezava s toploto se pokaže v vedenju odraslih. Med britanskim vročinskim valom 19. julija 2022 so na travišču v Bedfordshiru spremljali metulje zjutraj in popoldne ter rezultate primerjali s petimi poznejšimi hladnejšimi dnevi. Navadni lešnikar je bil najpogostejša vrsta v vseh popisih in je predstavljal več kot polovico vseh zabeleženih osebkov. To je bil konkreten terenski dogodek, ne poskus v podnebni komori.

Toplo jutro je spremljala velika letalna dejavnost. Ob mnogo bolj vročem popoldnevu pa je večina metuljev mirovala in uporabljala senco. Skupni rezultat zajema več vrst, zato odstotka vseh mirujočih metuljev ne smemo predstavljati kot posebej izmerjenega slovenskega odziva navadnega lešnikarja. Kljub temu študija dobro pokaže, zakaj enačba bolj vroče vreme pomeni več letanja pri metuljih ne velja brez omejitev.

Zavetje so dajale zaplate grmovja in poskusno oblikovani zemeljski nasipi z različnimi osončenostmi. Na zelo vroče popoldne so raziskovalci metulje našli na podlagah, hladnejših od okoliškega zraka. Pomembno je bilo torej mikrookolje, ki ga žival dejansko uporablja, ne samo splošna temperatura zraka. Majhna senca ob robu velike odprte površine lahko ponudi drugačne razmere kot sredina povsem osončenega travnika.

Iz tega sledi uporabno sporočilo za opazovanje in skrb za življenjski prostor: travniška površina ni nujno enotna, čeprav jo od daleč vidimo kot eno zeleno ploskev. Različna višina rastja, robovi in bližnja senca ponujajo izbiro med toplejšimi in hladnejšimi mesti. Med vročinskim valom manj letečih metuljev na odprtem delu zato še ne pomeni, da so vsi zapustili širše območje. Del se jih lahko skriva v zavetju.

Viri: Hayes in sodelavci (2024): Heatwave predicts a shady future for insects: impacts of an extreme weather event on a chalk grassland in Bedfordshire, UK